Kaj o referendumih menijo parlamentarne stranke?

Slovenija | 01.06.2011, 10:56 Tanja Dominko

Referendumska kampanja je v polnem teku, začelo se je tudi predčasno glasovanje. V dneh pred nedeljo, ko bomo glasovali o treh zakonih (o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradivu in o arhivih in o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno) smo vsem poslanskim skupinam dali možnost, da nam pošljejo svoja stališča do teh zakonov. V nadaljevanju boste lahko prebrali stališča treh (SDS, SNS in LDS), ostale se povabilu niso odzvale.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih

SDS: Glas proti zakonu je glas proti zaprtju arhivov

Nekdanja Služba državne varnosti, bolj znana pod imenom UDBA, je bila večinsko namenjena ščitenju enopartijskega sistema, torej je bila politična policija. Vsa povojna leta je uporabljala nezakonite metode zastraševanja, zasledovanja in tudi likvidacij tako imenovanih sovražnikov enopartijskega sistema. Leta 1989 je uničila veliko večino svojega bogatega arhiva. Manjši del arhiva, ki se je ohranil, vse do leta 2006 ni bil dostopen za javnost. Takrat je vlada Janeza Janše sprejela zakon, po katerem je postal ta del arhiva, izpred 15. maja 1990, dostopen javnosti brez omejitev. Tako stanje je trajalo vse do avgusta 2010 in niso nastale nikakršne posledice niti za državo niti za posameznike. Vlada Boruta Pahorja je ta del arhiva avgusta 2010 nezakonito zaprla, letos pa sprejela zakon, o katerem bomo odločali na referendumu. Ta zakon predvideva zaprtje tega dela arhiva za javnost. Glas »proti« temu zakonu zato dejansko pomeni glas »za« vnovično odprtje tega dela arhiva. Zagovorniki podpore temu zakonu nas prepričujejo, da bodo nastale škodljive posledice za ugled države, za varnost posameznikov in podobno, če zakon ne bo dobil podpore volivcev. Hkrati nas prepričujejo, da tega dela arhiva niso videli. Kako potem vedo, da bodo nastale škodljive posledice?! Ne nasedimo torej tistim, ki nas prepričujejo k podpori temu zakonu. Njihov cilj ni zaščita ugleda države, niti varnost posameznikov, njihov dejanski cilj je zaščita »lika in dela« političnih akterjev tistega časa, ki so v večji meri na politični levici aktivni še danes. Glasujmo torej »proti« temu zakonu in tako ponovno odprimo arhive.

SNS: V povezavi z arhivi se pojavljajo nepravilnosti

V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke menimo, da se v povezavi z arhivi pojavljajo nekatere nepravilnosti. Problem vidimo tudi v tem, da je vsebina nekaterih arhivov dostopna le vladi in zainteresiranim posameznikom. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke smo sicer mnenja, da je potrebno določene arhive označiti kot zaupne, in podpiramo idejo, da se nekateri arhivi zaprejo za javnost tudi za 50 let, vendar to ne smejo biti arhivi, ki pričajo o vojnih zločinih in pobojih. Nedostopnost tovrstnih arhivov bi pri državljanih vzbujala občutek poskusa skrivanja določenih dogodkov in oseb domači javnosti. Z omejevanjem dostopa do arhivov želi sedanja koalicija skrivati slovensko zgodovino, ki jim ni po godu. Z odprtjem določenih arhivov bi se lahko v javnosti pokazalo, da so se nekateri v preteklosti zavzemali in zagovarjali popolnoma druge stvari, kot jih zagovarjajo danes, prav tako pa bi se lahko za nekatere ugotovile tudi povezave s kakšnimi dejanji, ki jih ne želijo razkriti.

LDS: Podpiramo spremembe o arhivih

V LDS podpiramo zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Namen novele zakona je namreč popravljanje stanja, ki je nastalo s sprejemom Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih leta 2006. Arhivsko gradivo represivnih, pravosodnih in nekdanjih družbeno-političnih organov, ki je nastalo pred letom 1990, je s tem zakonom prosto dostopno. Vendar lahko v nekaterih primerih, še posebej tistih, ki se nanašajo na obveščevalno dejavnost nekdanje Službe državne varnosti, izvajanje zakona ogrozi nacionalne interese Slovenije in varnost nekaterih posameznikov, ki so delali v korist slovenskih vitalnih interesov. V LDS se sicer zavzemamo, da bi bili arhivi kar se da odprti, a vendar je potrebno zavarovali podatke, ki lahko vplivajo na varnost države, spodkopavajo temelje njene državnosti ali delovanja navzven.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

SDS: Zakon je uperjen proti malemu človeku

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je slab zakon in na referendumu moramo glasovati proti njegovi uveljavitvi. Zakon je nadgradnja obstoječega deset let starega zakona, vendar nadgradnja v slabem pomenu, z višjimi kaznimi in dodatnimi nesmisli. Omejuje sosedsko pomoč, prepoveduje pomoč med prijatelji, omejuje pomoč na kmetijah. Vlada nam v zakonu skuša sosedstvo in prijateljstvo spraviti v formalne in zakonske okvire. S tem zakonom se skuša kriminalizirati pomoč med sosedi in prijatelji in ustvarja pravo gojišče dodatnih sporov, da bo sosed sosedu na koncu postal tožnik in ovaduh. Absurdna določila zakona, ko je ob osebnem dopolnilnem delu ali kratkotrajnem brezplačnem delu potrebna priglasitev na upravni enoti, ki obvesti davčni urad in carinsko upravo, uvaja dodatno birokratizacijo in popoln državni nadzor nad življenjem ljudi. Osebno dopolnilno delo je namreč tudi nabiranje in prodaja gozdnih sadežev, kar bodo v prihodnjih mesecih počeli učenci, dijaki in študentje ter vsi tisti, ki od rednega dela ne zaslužijo toliko, da bi lahko preživeli. Pomoč kmetom za spravilo primarnih kmetijskih proizvodov in odgona živine ob sezonskih konicah po tem zakonu sicer ni delo na črno, toda sosed bo kmetu sosedu delal na črno, če mu bo pomagal pri setvi ali pri sečnji in spravilu lesa. Ta zakon je uperjen proti malemu človeku, ruši socialno kohezijo in napada dobre sosedske odnose. Prevarante, goljufe in tajkunsko elito pa pušča nedotaknjeno. Zato smo proti njegovi uveljavitvi.

SNS: Zakon je pomanjkljiv

V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke menimo, da je zakon pomanjkljiv in nedosleden, vzpostavlja le sankcioniranje in omejevanje medsosedske pomoči. Slednja je po našem mnenju del slovenske kulture in zgodovine, navad in kulture naroda, ki se nikakor ne bi smela teptati. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke smo tudi mnenja, da je vsebina predloga upravičeno razburila slovensko javnost, vse strukturne in starostne skupine prebivalcev, tudi delodajalce. Če bi želela vlada s tem zakonom med drugim povečati zaposlovanje za nedoločen čas in povečati socialno varnost, bi morala usmeriti ukrepe v ustrezen način stimuliranja podjetij, ki bi zaposlovala svoje delavce za nedoločen čas. Potrebno bi bilo dodatno namensko obdavčiti zaposlovanje za določen čas, kar bi se lahko delodajalcu v celoti povrnilo, če bi istega delavca po izteku delovnega razmerja za določen čas zaposlil za nedoločen čas. Denar, ki bi se zbral iz takih dodatnih obdavčitev, bi lahko namenili ustvarjanju novih delovnih mest za nedoločen čas in tudi za druge namene, kot so študentski domovi, študentska prehrana, itd. To je le nekaj možnosti reševanja problema nesprejemljivosti nekaterih vsebinskih določb zakona. Predlagani zakon bi povzročil preveč težav in nepopravljive posledice na trgu dela. Povečal bi obseg negotovih oblik dela. Mladi bi si bistveno težje našli redno zaposlitev, ki naj bi jim zagotavljala ekonomsko in socialno varnost ter neodvisnost, ki sta dva izmed temeljnih pogojev za samostojno življenje.

LDS: Zakon je učinkovit način odprave sive ekonomije

V LDS podpiramo zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno predvsem zato, ker prinaša ukrepe za učinkovito odkrivanje obeh pojavov. V Sloveniji siva ekonomija po različnih ocenah predstavlja med 17 in 25% BDP. Z njo se srečujemo v vseh državah, v vseh gospodarstvih in v vseh političnih sistemih. Siva ekonomija v nobeni družbi ni obrobnega pomena. Glavni cilj novega zakona je večja učinkovitost nadzornih organov pri preprečevanju in odkrivanju dela in zaposlovanja na črno. Zakon natančneje določa obseg in razmerja pristojnosti organov in tudi postopke. Predvidene so tudi bistveno višje globe, ki so po novem določene v fiksnem znesku. Prav tako se uvaja popolnoma nova sankcija – zaposlitev za nedoločen čas. Delodajalec, ki na črno zaposluje brezposelno osebo, ji mora v roku treh dni po tem, ko je kršitev ugotovljena, izročiti pogodbo za nedoločen čas. Zakon natančneje določa tudi oblike dela, ki ne predstavljajo dela na črno, kot so sosedska pomoč, dopolnilno delo in kratkotrajno delo. Opredelitev sosedske pomoči se v primerjavi z obstoječim zakonom bistveno ne spreminja. Po novem je dodatno določena omejitev takšne pomoči na tista dela, ki so vezana na dejavnost pravne osebe ali podjetnika. Pri temu Zakonu je vprašanje nadzora še posebej pomembno, vendar se v LDS zavedamo, da je Zakon le podlaga za delo inšpekcijskih služb, na njih pa je, da to delo opravljajo učinkovito. S tega vidika pričakujemo, da se bo korenito spremenil tudi način dela teh služb, saj je zakon sam le črka na papirju.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

SDS: Proti nepravičnemu zaostrovanju upokojitvenih pogojev

V SDS menimo, da so predlagane spremembe pokojninske zakonodaje nepregledne in nepravične, Pahorjeva vlada pa jih je pripravila brez socialnega dialoga. S spremembami pokojninske zakonodaje vladajoči trojček neselektivno dviguje starostno mejo za upokojitev na 65 let, prav tako povišuje število let, ki se vštevajo v pokojninsko dobo. Spremenjena pokojninska zakonodaja tudi ne uvaja osebnega pokojninskega računa, ki bi povečal preglednost pokojninske blagajne. Koalicijski trojček nas tudi straši, da mora biti pokojninski zakon sprejet, saj bi v nasprotnem primeru javni dolg že v letu 2011 presegel 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ob tem pa zamolčijo, da se vlada enormno zadolžuje in da kredite, ki jih najema, porablja zgolj za tekoče stroške, ne pa za ustvarjanje ustreznih pogojev za gospodarstvo. Če bi vlada 63.000 brezposelnim, ki so izgubili delo v zadnjih dveh letih, zagotovila delo s povprečno mesečno plačo, bi ti v enem letu v pokojninsko blagajno prispevali več kot 280 milijonov evrov. Obenem to pomeni 400 milijonov prihranka v državnem proračunu, saj vsak brezposelni stane državo 530 EUR na mesec. Zaposlitev 63.000 brezposelnih pomeni pod črto 700 milijonov prihodka letno. Rešitev torej ni v zaostrovanju upokojitvenih pogojev, temveč v ustvarjanju novih delovnih mest. V SDS bomo zato, ker se ne strinjamo s krivičnimi pogoji, ki jih zakon predvideva za upokojevanje, na referendumu 5. junija glasovali proti.

SNS: Zastavljena reforma je zgrešena

V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke podpiramo pokojninsko reformo, vendar ne v taki obliki in na takšen način, kot jo je predstavila Vlada Republike Slovenije v svojem predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zastavljeni socialni in pokojninski sistem je popolnoma zgrešen. Mladi ostajajo brez služb, stanovanj, starejši pa naj bi po novem garali za mizerne plače, skoraj do smrti. Prav bi bilo, da bi se že dosedanja vplačila v pokojninsko blagajno plemenitila, žal pa smo zaradi spoznanja, da je pokojninska blagajna prazna, prisiljeni v reformo. V poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke menimo, da mora biti pokojninski sistem stabilen, saj ga ne moremo spreminjati vsakih nekaj let. Predvsem pa smo mnenja, da je potrebno poskrbeti za dohodkovno stran in ustvariti več delovnih mest.

LDS: Reforma vzpostavlja ravnovesje v družbi

V LDS podpiramo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o katerem bomo volivci in volivke 5. junija odločali na referendumu. Na podlagi vseh opravljenih analiz, študij in projekcij stanja pokojninskega sistema ocenjujemo spremembe pokojninskega sistema za nujne in potrebne. Pokojninski sistem, ki je bil sicer deležen korenitih sprememb leta 2000, je treba prilagoditi novim demografskim in gospodarskim okoliščinam, ki jih pred desetimi leti ni bilo mogoče predvideti. Spremeniti ga je potrebno predvsem zaradi neugodnih demografskih razmer, prezgodnjega upokojevanja in nepreglednosti sedanjega sistema. Gospodarska in finančna kriza pa še dodatno vplivata na povečanje javnega dolga in slabši položaj pokojninske blagajne zaradi večje brezposelnosti in posledično manj pobranih prispevkov. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vzpostavlja ravnovesje med interesi mladih, ki prihajajo na trg dela, srednjo generacijo, ki nosi največje breme pokojnin, ter tistimi, ki so blizu upokojitve, in tistimi, ki že uživajo zasluženo pokojnino. Delovno aktivni bodo od svojih dohodkov plačevali prispevke in s tem upokojencem zagotavljali pokojnine. Zato morajo biti vplačila in izplačila pokojninske blagajne čim bolj uravnotežena. Ključne rešitve za dosego tega cilja pa so postopen dvig upokojitvene starosti, več možnosti za delno upokojitev, nova ureditev poklicne pokojnine, uvedba spodbud, pravičnejša odmera pokojnine in nov način usklajevanja.