Ratka Mladića dosegla roka pravice
Svet | 27.05.2011, 17:03
Eden najbolj iskanih vojnih zločincev Ratko Mladić ni več na begu. Po 16-ih letih skrivanja pred roko pravice ga je srbska policija prijela v vasi Lazarevo v Vojvodini. V Haag ga bodo najverjetneje poslali prihodnji teden.
Mladić je bil med krvavo vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1996 general in poveljnik vojske Republike srbske. Velja za simbol enega najhujših povojnih zločinov v Evropi - genocida v Srebrenici, v katerem je bilo ubitih 8 tisoč muslimanov. Kar 16 let se je izmikal haaškemu sodišču. "Mislim, da beseda izmikanje ni ustrezna," je v pogovoru za naš radio dejal direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Zijad Bećirović. "Srbske oblasti so več ali manj vedno vedele, kje se nahaja general Mladić. Šlo je za načrtno strategijo države pri skrivanju vojnih obtožencev," je pojasnil. Zakaj je bil prijet šele zdaj? Razlogov je po njegovem več, a glavni je ta, da so "nacionalistični krogi v Beogradu v generalu Mladiću videli osebo, ki je vsaj delno uresničila sanje o veliki Srbiji. Ker imajo veliko vlogo in moč v srbski družbi, so lahko vplivale na posameznike in ustanove, da so varovali generala Mladića. Vsi, ki so bili izročeni pred njim, so namreč razočarali nacionalistično elito v Beogradu, zato ji je bilo zanje vseeno. A general Mladić je simbol srbskega nacionalizma".
Srbija se kljub aretaciji haaškega obtoženca ne bo znebila madeža
Bećirović se ne strinja s trditvijo srbskega predsednika Borisa Tadića, da je s prijetjem Mladića odstranjen madež s Srbije. "Tudi Nemčija se ne bo znebila madeža druge svetovne vojne, prav tako se madež ne bo odstranjen z Iraka, ki je leta 1990 napadel Kuvajt. Srbija bo morala odgovarjati za marsikaj, kar se je dogajalo na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem v Bosni in Hercegovini," je pojasnil Bećirović. Po njegovem bo postopek proti Mladiću pokazal, "kako globoko je bil v vojno v Bosni in Hercegovini ter dogajanje v vsej regiji vpleten srbski državni in vojaški vrh". Omenil je, da na prostosti še naprej ostaja Goran Hadžić, vojni zločincev, ki jih še ni dosegla roka pravic, je po njegovem še več. "Ti ljudje ne živijo le v državah Zahodnega Balkana, ampak tudi v Sloveniji, Evropski uniji, ZDA. Glede na to, da dejanja vojnih zločinov ne zastarajo, je naloga pravosodja in vseh, ki vemo za to, da proti njim čim hitreje začnemo postopke," je prepričan.
Bečirović tudi pravi, da prijetje Mladića v tem trenutku ni posledica mednarodnih pritiskov. "Vodstvo Srbije je presodilo, da ne more več zavlačevati oziroma odlašati z izročitvijo generala Mladića, saj bi to ustavilo srbsko pot v Evropsko unijo," je za radio Ognjišče pojasnil Bećirović.
Mladića verjetno čaka dosmrtni zapor
Na posnetkih, ki so zakrožili po njegovem prijetju, je vidno postaran, kamere so pred sodiščem ujele, kako šepa, doživel naj bi dve kapi, delno naj bi imel ohromljeno desno roko, prav tako naj bi komaj govoril. Zagovornik in družina naj bi zato zahtevala premestitev v bolnišnico. A s posebnega sodišča za vojne zločine v Beogradu so že sporočili, da je Mladić dovolj pri moči za izročitev haaškemu sodišču. Na to odločitev se lahko pritoži do ponedeljka.
Po Bečirovićevih besedah Mladića na haaškem sodišču čakata obsodilna sodba in najvišja mogoča zaporna kazen. "Verjetno ga čaka dosmrtni zapor." Po njegovem je pred glavno obravnavo treba storiti marsikaj, ob tem dodaja, da brez zavlačevanja verjetno ne bo šlo, saj to na žalost omogoča sodni sistem v Haagu. "Ko bo pristal v zaporu, nihče več ne bo pomislil nanj. Vojni zločinci zavlačujejo postopke, ker le tako lahko opozarjajo nase v javnosti. A haaško sodišče ima nekaj izkušenj, tudi s Slobodanom Miloševićem in Radovanom Karadžićem. Ob tem se je marsikaj naučilo."
Bećirović meni, da bi se sojenje proti Mladiću lahko začelo v dveh letih. Kot je dodal, bo "postopek dokazovanja v njegovem primeru najlažji, a bo za Srbijo najbolj boleč, saj se bo ob tem potrdila veriga poveljevanja iz Beograda".
V BiH odzivi na prijetje Mladića deljeni
V Bosni in Hercegovini odzivi odražajo delitev v tamkajšnji politiki in družbi. Svojci žrtev in preživeli pokol v Srebrenici čutijo zadoščenje in olajšanje, s prijetjem Mladića je po njihovem vsaj delno zadoščeno pravici. Po drugi strani so nevladne organizacije v Republiki srbski, ki združujejo nekdanje taboriščnike in družine ubitih vojakov, ogorčeni. Ocenjujejo, da je Srbija s tem stopila na stran tistih, ki so krivi za razpad nekdanje skupne države. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je aretacijo pozdravil kot ogromen korak za Srbijo. "To je zelo pomemben dan za družine žrtev v Srebrenici. Nanj so čakali od 25. julija 1995, odkar je bil Ratko Mladić na begu," je dejal. Po njegovih besedah rane ob izgubi številnih življenj še niso zaceljene, dodal je, da je aretacija dokaz, da je pravici lahko zadoščeno, saj "nihče ne more večno bežati, roka pravice je dosegla tudi tega vojnega zločinca". Inzko je prepričan, da bo to močno olajšalo in pospešilo približevanje Srbije Evropski uniji.
Evropa: Odstranjena je ovira na srbski poti v Unijo
Podobno meni slovenska oblast, ki pozdravlja prijetje Mladića. Da je to dobra novica za regijo, Evropo in človeštvo v celoti, menijo na Hrvaškem. "Odstranjena je velika ovira na srbski poti v Evropsko unijo," je medtem dejal evropski komisar za širitev Štefan Füle. Po njegovem je balkanska država s prijetjem Mladića izpolnila pomembno mednarodno obveznost. "V tem novem zagonu mora poglobiti delo na reformah, ki so pomembne za letošnje pozitivno poročilo Evropske komisije." Da popolno sodelovanje s haaškim sodiščem ostaja nujni pogoj na srbski poti proti Evropski uniji, je poudarila tudi visoka predstavnica povezave za zunanjo politiko Catherine Ashton. Ob tem povejmo, da je do prijetja Mladića prišlo tik pred njenim obiskom v Beogradu.
"To je zgodovinski dan za mednarodno pravo!"
S temi besedami je prijetje Mladića pozdravil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen pa je poudaril, da je "aretacija končno ponudila priložnost, da je zadoščeno pravici". Rasmussen dodaja, da gre za pomemben korak pri vključevanju Zahodnega Balkana v evroatlantske povezave.
Združene države Amerike so se pridružile evropskim zaveznikom in prav tako pozdravile prijetje vojnega zločinca. Oglasile so se tudi organizacije za človekove pravice.
