Bi Grčija lahko izpolnjevala obveznosti?

Svet | 25.05.2011, 12:13

Tri članice območja evra so zaradi prezadolženosti zaprosile za finančno pomoč Evropsko unijo in mednarodni denarni sklad. Za Grčijo je za zdaj dogovorjenih 110, za Irsko 67,5 in za Portugalsko 78 milijard evrov, vse so morale v zameno obljubiti ostre varčevalne ukrepe. V Grčiji zategovanje pasu ni obrodilo sadov in vse več je ugibanj, da bo država potrebovala dodatnih 30 do 60 milijard evrov.

O grški krizi smo govorili z ekonomistom Jožetom Mencingerjem in evropskim poslancem Milanom Zverom. Mencinger je prepričan, da Evropska unija pravzaprav rešuje povsem drugo težavo. "V primeru Grčije je zelo jasno, da rešuje francoske in nemške banke. Tistim, ki odločajo o tem, zelo odgovarja to, da odgovornost razpršijo na vse, drugače bi morali sami reševati svoje banke," je dejal. Po njegovem bi bilo za običajnega Grka najboljše, da bi država razglasila bankrot. Ob tem je opozoril, da država ne more bankrotirati kot podjetje. "Pri podjetju se zamenjajo lastniki, pri državi ne," je poudaril. Mencinger verjame, da bo prišlo do velikega dela odpisa dolga. "Pri 160 odstotkih bruto domačega proizvoda ni nobene možnosti, da ga odplačaš," je dodal.

Je rešitev prodaja premoženja?

Zver medtem vidi precej rezerv. Po njegovem Grčiji lahko uspe, če se bo resno lotila privatizacije, varčevanja v javnem sektorju in racionalizacije nekaterih socialnih politik. "Ekonomske ocene kažejo, da bi Grčija lahko izpolnjevala obveznosti, ki jih je sprejela z dolgom," je pojasnil. Ob tem omenimo, da je grško finančno ta teden objavilo seznam 136 poklicev, ki jih ne bodo več ščitili posebni ukrepi, kot so kvote ali geografske omejitve. Liberalizacija se med drugim obeta na področju učenja glasbe, kozmetike, pekarstva, električnih storitev, medicine in mesarstva. Vlada v Atenah se je tudi odločila nemudoma stopiti v postopek privatizacije državnih deležev v več korporacijah. Tako želi med drugim privatizirati lastniški delež v osrednjem grškem telekomunikacijskem operaterju OTE in v banki Postbank. "Pravzaprav je edina otipljiva stvar prodaja premoženja," je pripomnil Mencinger. Ocenjuje, da je trenutno dogajanje v Grčiji posledica zelo velike koncentracije prebivalstva okoli Aten. "Otoki so se izpraznili. Včasih so tam ljudje živeli revno, a dostojno, zdaj za to nimajo možnosti. Gre za zelo eksplozivno mešanico prebivalstva, ki nenadoma nima nobenega izhoda. To se mi zdi veliko večji problem Grčije kot dolg."

Državo so obiskali strokovnjaki Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke, ki naj bi preučili, kako oziroma če sploh sprejema potrebne ukrepe. Njihova ocena naj bi bila znana v kratkem, od tega bo odvisna nadaljnja sprostitev posojila Grčiji. Peti obrok, ki je vreden 12 milijard evrov, bi bil lahko izplačan junija ali na začetku julija.