FOTO: Nov križ na kraju, kjer so našli Grozdetovo truplo

Cerkev na Slovenskem | 26.05.2011, 12:34

Ob potoku Vejeršca na Mirni, kjer so otroci 23. februarja 1943 našli truplo Alojzija Grozdeta, stoji križ, pri katerem se radi ustavijo številni romarji. Župnijski sodelavci so že nekaj časa načrtovali obnovo, a so se pred prvim obhajanjem godovnega dne bl. Grozdeta odločili, da postavijo večje znamenje.

Na dan pred 88. obletnico rojstva in krsta bl. Grozdeta je nov križ blagoslovil domači župnik Robert Hladnik. Ob tej priložnosti so se tam zbrali še nekateri dekanijski duhovniki ter postavljavci in ostali verniki.

„Zbrani smo ob blagoslovu križa, ki stoji na kraju, kjer so otroci, 23. februarja 1943 našli truplo bl. Alojzija Grozdeta. Že nekaj časa je to mesto kraj molitve; kraj kjer se različni ljudje priporočajo blaženemu. Ta križ naj bo še naprej znamenje ljubezni; naj bo znamenje odpuščanja; znamenje edinosti in sprave. Vse to so blaženi mučenci živeli – tudi naš bl. Alojzij Grozde,“ je povedal župnik Robert Haldnik.

„Križ nam kaže: pot k Bogu z navpično smerjo – prav to je skušal kazati tudi blaženi Alojzij svojim sodobnikom in kaže tudi nam; Prečna smer pa nam preko Kristusa kaže pot k našim bližnjim bratom in sestram – Blaženi je pomagal na različne načine ljudem okoli sebe; in na ta način lahko najbolje tudi mi po njegovem zgledu uresničujemo Jezusovo zapoved ljubezni – Ljubi Gospoda svojega Boga in svojega bližnjega, kot samega sebe,“ je še ob blagoslovu križa povedal Hladnik.

Iz življenjepisa bl. Alojzija Grozdeta:

Med počitnicami pred zadnjim srednješolskim letom se ni vrnil domov, saj je bilo tam vedno več nasilja in obiski niso bili preprosti. Za obisk se je odločil šele za novo leto 1943. Zaprosil je za potno dovolilnico. Najprej se je oglasil v Strugah pri prijatelju. Na prvi petek 1. januarja 1943 je bil pri maši v cistercijanskem samostanu Stična, potem pa se je z vlakom odpeljal iz Ivančne Gorice do Trebnjega. Tam je izvedel, da z vlakom ne more naprej, ker je bila proga prekinjena. Sklenil je oditi do Mirne peš. Med potjo je prisedel na nek voz. Pri prvi hiši v Mirni je moral stopiti z voza, ker ga je prijela partizanska straža in ga začela zasliševati. Pri njem so našli latinsko mašno knjižico, knjigo Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom in knjižico o fatimski Materi Božji. Zvečer so hodili po hišah in vabili na veseloigro, kakor so rekli, v sokolskem domu. Tam so Lojzeta dalj časa grozovito mučili, kakor je bilo pozneje videti iz poškodb na najdenem truplu. Kočljivost trenutka razodeva tudi dejstvo, da so tri ure preden so zajeli Grozdeta, v Mirni ustrelili bogoslovca Janeza Hočevarja, ki je za praznike nameraval obiskati svoje domače v bližnjem Šentrupertu. V Grozdetu so iskali vojnega obveščevalca, v njem so videli mladega človeka z miselnostjo, ki so jo omalovaževali in preganjali.

Med ljudmi so se kmalu razširile govorice o okrutnosti novoletnega praznovanja partizanske brigade, ki je zasedla Mirno. Dne 23. februarja 1943 se je delno razkrilo, kaj se je zgodilo z dijakom Grozdetom, ki so ga sredi noči mučili na Mirni. Tistega dne so otroci, ki so v gozdu nabirali zvončke, našli njegovo truplo blizu Mirenskega gradu, dobre četrt ure stran od Mirne v dolini potoka Vejeršče. Grozdetovo truplo je bilo nezakopano, popolnoma ohranjeno in brez najmanjšega sledu trohnobe, čeprav je že sedem tednov ležalo na prostem in so bile zunanje temperature že precej stopinj nad zmrziščem.

Oblečen je bil v spodnje hlače, srajco, majico in telovnik, vendar brez pokrivala in čevljev. Na nogah so bili dobro vidni znaki mučenja: vsi prsti so bili ob koncu prirezani; na rokah so se poznali odtisi vrvi, s katero je bil zvezan, ko so ga mučili. Natančno se je videlo, da je bilo odrezano celo desno uho, z desnim licem, tja preko ustnice do spodnje čeljusti. Vsa lična koža je bila potegnjena obenem z ušesom z lica. Tudi spodnja polovica levega ušesa je bila odrezana. Enako je bilo izrezano desno oko; levo oko pa je bilo zabodeno z ostrim predmetom tako, da je izteklo. Na glavi se je poznala zevajoča rana, okoli osem centimetrov dolga in šest centimetrov globoka. Sklepajo, da mu je bil s tem prizadejan smrtni udarec s topim orodjem, krampom ali motiko. Truplo so pripeljali v Šentrupert, kjer so ga na tamkajšnjem pokopališču tudi pokopali. – Navedena dejstva so razvidna iz zapisnika, ki ga je podpisalo deset očividcev Grozdetovega trupla.

Povezto iz knjige Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje 1995, 367–368