DeSUS zapušča koalicijo, pokojninski reformi slabo kaže
Politika | 09.05.2011, 15:24 Petra Stopar
Svet DeSUS-a se je dokončno odločil, da stranka izstopa iz vladne koalicije. Ob tem je tudi potrdil sklep, da ne podpira predlagane pokojninske reforme. Odhod DeSUS-a pomeni, da bo v Sloveniji najmanj do referendumskega dne manjšinska vlada. Če bodo 5. junija vsi trije zakoni na referendumu padli, bo nadaljnja sposobnost dela vlade še bolj ogrožena.
Stranka v tej koaliciji ne more več delovati, je bil že pred časom jasen predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, še posebej pa potem, ko je s funkcije ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj odstopila Duša Trobec Bučan, kandidatka iz vrst DeSUS-a. Danes po izvršnem odboru je Erjavec sklep že napovedal, da odhajajo iz koalicije in „da se tudi umaknejo vsi funkcionarji v vladi, to pomeni, minister in državni sekretarji, tako da ne bodo več delovali v imenu stranke DeSUS“. Kot je po seji sveta povedal predsednik sveta DeSUS Peter Habjan, so se za odhod odločili zaradi oviranja možnosti sodelovanja v koaliciji tudi pri predlogih, ki so bili po njihovem mnenju konstruktivni in dobronamerni. Še naprej pa bo stranka konstruktivno delovala, tudi v državnem zboru, seveda ob spoštovanju svojih programskih usmeritev.
Erjavec je kot razlog za izstop ponovno navedel neenakopravnost njihove stranke v koaliciji. Tako njihova stranka po njegovih besedah ni mogla uveljaviti postavk iz koalicijskega sporazuma, povezanih s prioritetami upokojencev. Med drugim je ponovno poudaril, da vlada ni upoštevali niti enega predloga stranke glede pokojninske reforme.
Ob tem minister za okolje in prostor Roko Žarnić pravi, da bo premieru Borutu Pahorju ponudil odstop z mesta ministra. Če mu bo Pahor ponudil možnost, da Žarnić ostane minister, bo to ponudbo tudi sprejel. Po njegovih besedah je namreč začeto delo treba nadaljevati in ga čim več tudi dokončati. Če bo premier odstop sprejel, pa se bo Žarnić vrnil v akademske vode in ne bo uveljavljal možnosti prejemanja nadomestila.
Kot prva koalicijska partnerica se je na odločitev Erjavca odzvala LDS. Vodja poslanske skupine Borut Sajovic je zapisal, da se v LDS, podobno kot DeSUS, niso strinjali z nekaterimi odločitvami te vlade, vendar zaradi tega niso odstopili od koalicijskega sodelovanja. „Predsednik Desus je na pokojninsko reformo lahko vplival, enako kot drugi partnerji, zato se nam zdi sklicevanje na sprejem ZPIZ le izgovor, ki ga je čakal že dalj časa, da je lahko zapustil vladno koalicijo.“
Gre za formaliziranje napovedi izstopa, ki jih je DeSUS napovedoval nekajkrat v tem mandatu, očitno pa tudi za formalen razpad koalicije, komentira predsednik opozicijske SLS Radovan Žerjav. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa meni, da je bila odločitev dolgo napovedovana, zato je bil skrajni čas, da jo uresničijo. "Sicer bi bili še bolj neresni, kot so že." A po njegovem prepričanju ta odločitev ne bo spremenila ničesar.
Kršinar: rešitev bi bile predčasne volitve
Anketa Mediane, ki jo je ta opravila za RTV Slovenija, pa kaže, da bi vlada 5. junija izgubila vse tri referendume: poleg pokojninske reforme še zakon o preprečevanju dela na črno in zakonu o arhivih. Volivci so večinoma prepričani, da pokojninsko reformo potrebujemo, vendar bi obstoječi predlog pokojninskega zakona podprlo samo nekaj več kot 24 odstotkov, kar je premalo za uspeh te reforme. Četrtina vprašanih pa je še neodločenih. Od tistih, ki bi glasovali za uveljavitev, jih je skoraj polovica prepričanih, da je zakon dober, 40 odstotkov pa meni nasprotno, vendar da je reforma nujna in jo bodo zato podprli. Kot je izide javnomnenjskih raziskav za naš radio komentiral novinar tednika Reporter Igor Kršinar, „bi me presenetilo, če bi v aktualnih razmerah vlada sploh dobila katerikoli referendum. Posledica oz. vzroki za to so po mojem v nezaupanju vladi. Ljudje zelo težko razumejo, kaj piše v posameznem zakonu, bolj bi rekel, da ljudje zaupajo tistim, ki si te zakone razlagajo. In ker ne verjamejo vladi, verjamejo tistim, ki vladi nasprotujejo, to pa so sindikati ali opozicija.“
V takem primeru, ko vlada ni sposobna dobiti nobenega referenduma, so edina rešitev, ki jo vidi Kršinar, predčasne volitve. „To bi bila rešitev, je pa problem, ker poslanci se nekako ne bodo odpovedali možnosti, da so poslanci do tako rekoč zadnjega dne, in da bi potem prejeli nadomestilo za leto, če slučajno ne bodo izvoljeni.“ Če do sprememb ne bo prišlo, bo vlada še leto dni „životarila, in karkoli bo naredila, si lahko obeta nov referendum“, predvideva Kršinar.
Možnost predčasnih volitev pa so danes zavrnili v poslanski skupini Socialnih demokratov, po mnenju vodje Dušana Kumra bi vlada tudi ob odhodu DeSUS-a iz koalicije med poslanci uživala zadostno podporo, morda celo z nekaterimi DeSUS-ovimi glasovi, je pojasnil. Kumer je namreč prepričan, da je izstop DeSUS-a „samo izstop Karla Erjavca“.
