Štefan IskraŠtefan Iskra
Andrej NovljanAndrej Novljan
Alen SalihovićAlen Salihović

Vse več napadov na krščanske manjšine

Cerkev po svetu | 12.05.2011, 11:05 Marta Jerebič

Krščanske manjšine v muslimanskih državah se vedno bolj bojijo za svoj obstoj. Po zadnjih napadih v afriških, azijskih in arabskih državah, sta se o tem v torek v Vatikanu pogovarjala tudi vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone in italijanski zunanji minister Franco Frattini.

Direktor agencije Asianews p. Bernardo Cervellera je v pogovoru za Radio Vatikan dejal, da je potrebno pokazati predvsem solidarnost s temi kristjani - kar pomeni moliti zanje in si konkretno prizadevati za zagotavljanje verske svobode v njihovih državah.

Napadi na kristjane v Egiptu

Sedmega maja je tolpa tri tisoč islamskih skrajnežev v mestu Giza napadla 3 koptske cerkve, ubila 12 ljudi, več kot 200 pa jih ranila. Eden od koptskih škofov je dogajanje primerjal z džunglo, saj ni ne zakona ne varnosti. Skrajneži so člane koptske duhovščine obdolžili, da so ugrabili kristjanko, ki se je poročila z muslimanom. Takšno zgodbo so v preteklosti že večkrat uporabili za netenje napetosti in opravičevanje nasilja proti vzhodnim kristjanom. Skrajneži so hoteli preiskati cerkev, vendar so jih kristjani zavrnili in poklicali policijo, ki pa je cerkev zapustila, ko so skrajneži začeli streljati na župljane. Vojska je prispela šele 5 ur pozneje. Skušala je zapreti celotno sosesko, ni pa ustavila napadalcev pri napadanju cerkva in obmetavanju domov koptov z molotovkami. Skrajneži so gasilcem preprečili gašenje. Koptski kristjani in nekateri muslimani so se na dogajanje z mirnimi protesti odzvali v nedeljo in zahtevali večjo policijsko in vojaško zaščito. Od 3 tisoč ljudi, ki so napadli cerkve, je bilo aretiranih le 190. Napade v Egiptu je med drugim obsodil tudi ruski patriarh Kiril. Egiptovske oblasti, tamkajšnje voditelje islamskih skupnosti in mednarodno skupnost je pozval, naj odločno in jasno končajo nasilje nad krščansko manjšino. Predsednik oddelka za zunanje odnose pri moskovskem patriarhatu metropolit Hilarion pa je izrazil upanje, da bodo v prihodnje voditelji muslimanske skupnosti svoje privržence redno opominjali, naj zavračajo vsakršno obliko nasilja proti življenju in verski svobodi kristjanov v Egiptu, ki že stoletja živijo z ramo ob rami z muslimani v duhu miru in dobrega sosedstva.

„Prepričani smo,“ piše škof Hilarion, „da si ne moremo zamisliti prihodnosti Egipta brez obrambe domačih krščanskih skupnosti, ki so vedno podpirale državo in zakonitost v deželi. Dogodki v Egiptu so žal le ena epizoda v širšem procesu ogrožanja življenja kristjanov po številnih deželah po svetu, kjer so verska manjšina. Ne moremo si kaj, da bi brezobzirno naraščanje nasilja nad kristjani po območjih, kjer živijo že stoletja ne zbujalo hude vznemirjenosti. V zadnjih petih letih postaja kristjanofobiija, ki se kaže v napadih na življenje in pravice teh naših bratov, sistematična. Mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi in Evropski parlament, so glede tega vprašanja izrazile zaskrbljenost. Ko skuša Evropa zavarovati pravice nekrščanskih manjšin, pa problem kristjanofobije ne skrbi oblasti v deželah, v katerih je takšna skupnost manjšina. Upanje je, da bo Egipt, ki je pred kratkim obrnil nov list v svoji politični zgodovini, resno razmislil o problemu obrambe krščanske manjšine, in da bo po drugih deželah, v katerih so kristjani žrtev razločevanja in preganjanja, država sposobna sprejeti ukrepe za njihovo obrambo.“

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Cerkev po svetu
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...