Med beatifikacijo Janeza Pavla II. bo izpostavljena njegova relikvija
Cerkev po svetu
Med nedeljsko beatifikacijo papeža Janeza Pavla II. bo na trgu svetega Petra v Vatikanu izpostavljena majhna steklenička s krvjo blaženega. Steklenička bo v relikviariju in jo bo mogoče počastiti na trgu.
Kako so prišli do krvi? V zadnjih dneh bolezni Janeza Pavla II. je njegov osebni zdravnik predpisal odvzem krvnega vzorca, ki so ga nato v rimski bolnišnici Deteta Jezusa hranili za morebitno transfuzijo. Do nje ni prišlo, kri pa je v štirih majhnih stekleničkah ostala v oskrbi bolnišnice. Dve steklenički sta bili dani na razpolago kardinalu Stanislavu Dziwiszu, tajniku Janeza Pavla II., drugi dve sta ostali v bolnišnici Deteta Jezusa v oskrbi tamkajšnjih sester, pojasnjujejo na tiskovnem uradu Svetega sedeža.
Ob prihajajoči beatifikaciji sta bili ti dve steklenički s krvjo papeža Janeza Pavla II. postavljeni v dva relikviarija. Ob beatifikaciji, torej 1. maja, bo ena namenjena javnemu češčenje vernikov, nato pa bo skupaj z ostalimi papeževimi relikvijami shranjena v sakrariju, ki je v pristojnosti papeškega urada za liturgična slavja, poroča slovensko uredništvo Radia Vatikan in dodaja, da bodo eno stekleničko hranile sestre v bolnišnici Deteta Jezusa. Kri papeža Janeza Pavla II. je v tekočem stanju, in sicer zaradi sredstva proti strjevanju krvi, ki je bilo dodano pri odvzemu.
Relikvija in relikviarij
Relikvije so posmrtni ostanki svetnikov ali njihovih osebnih predmetov. Njihovo čaščenje je razširjeno tako v Katoliški kot v Pravoslavni Cerkvi, poznajo pa jih tudi v nekaterih drugih verstvih (npr. v budizmu). Običajno jih shranjujejo v posebej okrašene skrinjice, ki se imenujejo relikviariji. Relikvije so vernikom v pomoč, da se ob njih lažje duhovno zbližajo z občestvom svetnikov in preko njih z Bogom, ki je za ljudi vir svetosti.
Relikviarij je posoda ali skrinjica za shranjevanje relikvij svetnikov. Njegov glavni namen je shranjevanje svetih relikvij oziroma posmrtnih ostankov svetnikov za javno ali zasebno čaščenje vernikov, ki se ob njih obračajo na svetnika za priprošnjo ali tudi za njegovo čudežno posredovanje.
Njihova uporaba se je razširila v 4. st. po Kr. Z zunanjo obliko, ki je umetniško oblikovana, spominjajo na vsebovano relikvijo (križ, kost, lobanja, zobje …). Običajno so izdelani iz dragocenih kovin oz. so z njimi prevlečeni, okrašeni pa so lahko tudi z dragimi kamni in z drugimi dragocenostmi. Relikviariji so postavljeni v javno čaščenje ob godovnem dnevu svetnika ali ob drugih prazničnih priložnostih.
Prvi relikviariji so bili izdelani preprosto in so spominjali na lesene skrinjice. Z namenom, da bi vernikom približali vsebovane podobe, so jih v visokem srednjem veku začeli oblikovati v steklene kapsule, prozorne posode ali okrašene skrinje iz dragocenih kovin. Z razvojem umetnostnih slogov so tudi relikviariji postali umetniške mojstrovine zlatarske obrti.
