Papež mistike, dialoga in svetosti

Cerkev po svetu | 12.04.2011, 11:44

Pred beatifikacijo papeža Janeza Pavla II. je agencija Zenit objavila daljši pogovor s postulatorjem postopka monsinjorjem Slawomirjem Oderjem. Eden največjih zakladov, ki so prišli na dan v času procesa beatifikacije, je papežev tesen, oseben in globok odnos s Kristusom.

Msgr. Oder je povedal, da je poleg spregleda petih let od smrti kandidata za blaženega, sam proces tekel po kanonskih predpisih. Dodal pa je še, da je bilo poleg čudeža, ki je bil uradno priznan, v tem času postopka beatifikacije podeljenih še veliko milosti. Med njimi so tudi čudeži, ki so jih preverili v Franciji, Združenih državah, Nemčiji in Italiji.

Msgr. Oder je za agencijo Zenit še povedal, da ga je pri odkrivanju papeževega življenja najbolj prevzelo odkritje, da je bil vir njegove izjemne dejavnosti, njegove velikodušnosti in globine njegove misli, njegov odnos s Kristusom. Prišlo je na dan, da je bil Janez Pavel II. zanesljivo mistik. Živel je namreč v nenehnem dialogu z Gospodom in je vse svoje življenje zgradil okrog njegovega vprašanja Petru: Ali me ljubiš?

Občutljiv na potrebe vseh ljudi sveta

Poleg tega osebnega odnosa z Bogom, pa je bil pokojni papež tudi zelo pozoren na trpljenje v svetu, je poudaril msgr. Oder. Ni se bal dvigniti glasu in govoriti stvari, ki niso bile v soglasju s splošnim načinom mišljenja. Dovolj je spomniti na njegov ganljivi klic k miru pred zalivsko vojno. Nedvomno je bila velika skrb, ki jo je vedno nosil v srcu, tihi genocid, ki ga nadaljuje splav. Vprašanje o bogastvu človeškega življenja od spočetja je bilo zanesljivo stalen križ v njegovem življenju.

Kot je znano, je Janez Pavel II. umrl 2. aprila 2005 v starosti 84 let. Proces za njegovo beatifikacijo se je začel 28. junija 2005, ko je papež Benedikt XVI. opustil običajno dobo 5 let za začetek postopka beatifikacije. Za blaženega bo razglašen 1. maja v Rimu.

Nevarnost za komuniste

Ko je bil Janez Pavel II. pri 58 letih izvoljen za papeža, je prinesel v Cerkev svežino, ki ji je pomagala uspešno se lotiti številnih izzivov modernega časa, pravi postulator za njegovo beatifikacijo monsinjor Slawomir Oder.

In kako so takrat poljske oblasti gledale na Janeza Pavla II.? Bilo jih je strah, odgovarja msgr. Oder. Zanje je bil je nevaren, ker je bil intelektualec, človek dialoga in mož Boga; z moralnega vidika je bil neomajen. „Spomnim se zbeganosti novinarjev, ko je bil izvoljen; niso vedeli, kako naj posredujejo novico, ki je bila za Poljsko vsekakor pomembna“, pravi msgr. Oder. Porazno pa je bilo tudi njegovo prvo potovanje na Poljsko. Niso namreč vedeli, kako naj ga povabijo, kdo naj ga povabi. Povabila ga je Cerkev, bil pa je tudi gost vlade. Mediji pa so želeli prikriti veličino dogodka. Prikazali so samo papeža in mogoče še kakšnega starčka, nikakor pa ne množice milijonov ljudi, ki ga je sprejela.

V Cerkev je prinesel mladostno svežino

Janez Pavel II. pa je bil po besedah postulatorja msgr. Oderja papež, ki je po Božji previdnosti prinesel v svojo petrinsko službo energijo mladega moža. Bil je tudi papež, ki je bil navajen živeti v soočanju s sovražnostjo, saj je doživel komunizem. Bil je zelo dobro intelektualno, kulturno in znanstveno pripravljen, papež velike občutljivosti skupaj z estetiko ter je bil pozoren na toliko vrednot.

Zato je bil sposoben Cerkvi znova dati svežino drugega vatikanskega cerkvenega zbora. V času njegovega pontifikata je po besedah msgr. Oderja Cerkev naredila korak naprej v prenovi vere in evangeljskega navdušenja.

Neomajen varuh vrednote življenja

Dvakrat smo v času njegovega pontifikata v njegovih besedah lahko zaznali skoraj jezo. Prvič med nagovorom, ko je branil družino, in drugič, ko je odkrito govoril proti mafiji na Siciliji. Obakrat je po besedah msgr. Oderja šlo za varovanje vrednote življenja, pa tudi za resnico o človeku. Bil je papež, ki je gradil svoj pontifikat v zelo humanističnem tonu, v evangeljskem smislu. Njegova prva okrožnica Človekov Odrešenik podaja pravilen pogled o tem, kako naj razumemo osrednje mesto človeka, ki ima v središču svojega bivanja samega Kristusa. Ta njegova skrb za človeško življenje v vseh njegovih razsežnostih je izvirala iz krščanskega pojmovanja, ki ga je imel o vrednoti življenja, za katero je dal Odrešenik svoje življenje.

Svetost že v družini

Na svetost Janeza Pavla II. pa je močno vplival že njegov oče, za katerega se tudi govori, da naj bi se začel postopek beatifikacije. Janez Pavel II. je vedno govoril, da je bil oče njegov prvi učitelj duhovnosti, prvi voditelj v duhovnem življenju, prvo semenišče, ki ga je obiskoval. Brez dvoma je imel to podobo svojega očeta, tega vojaka, ki je zvečer pokleknil in molil pred Marijino podobo. Te tsvari ostanejo v dečkovem srcu. Mož, ki je svojega otroka za roko vodil na romanje v Čenstohovo. Uvajal ga je v molitev.

V njegovem življenju pa je bil pomemben tudi lik njegovega brata Edmunda, ki se je popolnoma posvetil službi ljubezni in za to tudi plačal visoko ceno. Delal je namreč kot zdravnik in je umrl za škrlatinko.

Vsekakor pa je Janez Pavel II. močno poudarjal splošno poklicanost vseh kristjanov k svetosti. S številom razglasitev blaženih in svetih v svojem pontifikatu, med katerimi je celotna paleta cerkve, je dal otipljivo znamenje, da je svetost mogoča za vsakogar.