Škof Santier: muslimani potrebujejo čas za prilagoditev Evropi
Svet
Kot smo že poročali, je v Franciji je včeraj stopil v veljavo zakon, ki prepoveduje nošenje burk ali nikabov na vseh javnih krajih. Zakon je francoski parlament sprejel 11. oktobra lani.
V Franciji si obraz popolnoma zakriva manj kot 2000 žensk. Te poslej v javnosti ne bodo smele biti zakrite, sicer jim grozi denarna kazen do 150 evrov. Še precej večja kazen je zagrožena za moške, ki bi ženske silili v nošenje burke, in sicer eno leto zapora in do 30.000 evrov kazni. Številni kritiki zakona opozarjajo, da bo zakon prizadel eno najbolj ranljivih skupin. Menijo namreč, da bodo mnoge ženske, ki so bile doslej v javnosti zakrite, poslej ostajale doma in bodo tako še bolj izolirane.
Burka vezana na kulturno tradicijo in ne na vero
„Vključevanje muslimanov v evropsko družbo, proces k evropskemu Islamu in napredovanje arabskih žensk – vse to je proces, ki zahteva čas in ki ga ni mogoče prehitevati“, je poudaril predsednik Sveta za medverski dialog škof iz Creteila msgr. Michel Santier. Pri tem je povedal, da je v državi, ki šteje od štiri do šest milijonov muslimanov, manj kot dva tisoč žensk, ki nosijo burke, v manjšini. Muslimanski voditelji pa so tudi ob tem poudarili, da uporaba burke ni strogo vezana na religijo, ampak bolj na kulturno tradicijo narodov iz Irana in Afganistana.
Nevarnost, ki bi jo lahko ta zakon povzročil, pa je po besedah škofa Santierja v tem, da bi ženskam preprečil izhod iz hiš. S tem bi jih popolnoma izločili iz družbe. Škof pa se boji tudi, da bo omenjeni zakon še bolj ožigosal muslimane. Povedal je namreč, da se v Franciji čuti ozračje strahu pred Islamom. Mnogi ga namreč enačijo s fundamentalizmom.
Je rešitev res v popolni sekularizaciji?
Zakon, ki je bil sprejet po burnih polemikah, v veljavo stopa prav v času, ko je vprašanje islama in laične države stopilo v središče političnih razprav v Franciji. Prejšnji teden je stranka predsednika Nicolasa Sarkozyja organizirala konferenco o tem, kako okrepiti sekularizem v družbi. Na njej je bilo slišati, da bi morali v Franciji učiteljem in vzgojiteljem prepovedati nošenje naglavnih rut in drugih verskih simbolov, kot so križi, muslimankam pa bi morali prepovedati, da otroke v šolo spremljajo v rutah. Čeprav pa je po drugi strani znano, da je Evropsko sodišče za človekove pravice odločile, da obešanje križev v javnih šolah ne krši človekovih pravic. S tem po besedah nadškofa Antona Stresa v Evropi ni prevladala laicistična ideologija.
