Mladika
Izšla 1. številka Mladike
| 07.04.2011, 15:09 Matjaž Merljak
Tržaška revija Mladika je stopila v petinpetdeseto leto izhajanja. V uvodniku k prvi letošnji prvi številki revije beremo, da pri Mladiki beležijo tudi petdesetletnico založbe in stoletnico rojstva Jožeta Peterlina. Obe obletnici sta velikega pomena za tržaški in sploh slovenski prostor.
Pesniška zbirka Brune Marije Pertot »Moja pomlad«, ki je izšla pred petdesetimi leti, maja 1961, je postavila temelje založniški dejavnosti revije Mladika, s tem pa so lahko mladi pesniki in pisatelji z Goriškega in Tržaškega s svojimi deli »gradili žlahtno književno tradicijo našega ozemlja ter pripomogli k temu, da se je kasneje v slovenski literarni zgodovini lahko govorilo o tržaškem literarnem krogu s svojimi specifičnimi lastnostmi.« Med najbolj zaslužnimi, da je vse to nastalo in se razvilo, je bil prav mentor in urednik Jože Peterlin, katerega letos beležimo stoletnico rojstva 2. novembra 1911 na Dolenjskem.
V sledečih straneh je objavljeno razmišljanje Jožija Peterlina o slovenski šoli v Italiji danes. Sledi govor z naslovom »Kultura – naša vsakodnevna spremljevalka«, ki ga je Igor Švab imel na Prešernovi proslavi v Peterlinovi dvorani 7. februarja letos.
Zdomski duhovnik Zvone Štrubelj v zapisu z naslovom »Kristus v štajerski prestolnici« se je zamislil v dogodke, ki so pred nedavnim pretresli mariborsko nadškofijo. Pokojnega profesorja, prijatelja Slovencev Nikolaia Mikhailova se spominja kolega na videmski univerzi, predavatelj ruske književnosti Remo Faccani. V rubriki Manjšina onkraj šengenskih zapornic Primož Sturman se je pogovarjal s predavateljico italijanskega jezika in književnosti v Bujah ter prevajalko Loreno Kmet.
Tomaž Simčič razmišlja in piše ob samoukinitvi Revije 2000, ki je po 40 letih izhajanja dokončno utihnila. V rubriki Generacija X je predstavljen mladi tržaški pesnik Primož Sturman. O soočenju s sovjetsko stvarnostjo piše na privlačen način Nataša Stanič v svojem potopisnem članku. Pod črto dobimo v reviji še nakaj zapisov, o 150. obletnici zedinjena Italije, o 20-letnici Slovenije in o nedavnih polemikah o izjavah pisatelja Borisa Pahorja. V zadnjih straneh revije dobimo z novicami iz zamejstva in zdomstva bogato Anteno in poročilo Knjižnice Dušana Černeta.
Uvodnik mladinske priloge Rast, ki ga je napisala Neža Kravos, je posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. O študijskem letu v tujini piše Simon Peter Leban, ki je preživel šolsko leto na Dunaju. O prazniku sv. Valentina pišejo dijaki, ki so intervjuvali svoje gorške in tržaške profesorje. Maja Smotlak ocenjuje knjigo Guernseysko društvo za knjževnost in pito iz krompirjevih olupkov. Z Malgašem Josephom Rakotorahalahyjem, profesorjem na Univerzi v Ljubljani in pobudnikom humanitarnih projektov, se je pogovarjala Klara Kravos. Prilogo zaključuje nekaj kuhinjskih receptov za 'prave moške'.
