Trijezična zgibanka o župniji Jamlje

| 05.04.2011, 07:43 Matjaž Merljak

Naše vasi na Goriškem krasu zadnje čase obiskuje zelo veliko ljudi, še zlasti tistih, ki jih zanima prva svetovna vojna, pa tudi kolesarji, ki krožijo po celotnem Krasu. To je bil razlog, da smo pripravili zgibanko o naši župnijski cerkvi v Jamljah, in sicer v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku.

Prva cerkev v Jamljah je bila ob sedanjem pokopališču – sredi stare vasi. Danes je viden samo še del razpadlega prezbiterija, ostanek zvonika pa so porušili pred leti, čeprav je tedanji župnik temu nasprotoval, a ga nihče ni poslušal. O tej cerkvi vemo, da so jo, razpadajočo, obnovili v letih od 1853 do 1856. Bila je posvečena sv. Križu, stranski oltar pa je imela posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Zato so že takrat sklenili, da bo on župnijski zavetnik.

Naši predniki so v vasi imeli tudi Bratovščino sv. Antona z zaobljubo, da vsako leto poromajo na svetnikov grob v Padovo. Zaobljube so bile vedno povezane s kakim dogodkom, bodisi požarom, raznimi boleznimi in podobno. Zaradi česa so se zaobljubili v Jamljah, se za sedaj ne ve nič. Vemo pa, da so tu prvi maševali benediktinski redovniki (benedictini neri) iz Štivana, pozneje pa devinski kaplani.

Leta 1869 so sezidali župnišče in naslednje leto se je vanj vselil naš prvi duhovnik, vikar Štefan Durjava. Ta ima spominsko ploščo v naši cerkvi in je bil tudi naš prvi uradni imenovani (vaški) učitelj. Po prvi svetovni vojni se je vas Jamlje raztegnila ob novi cesti, ki povezuje Trst z Gorico, zato so tudi tam sezidali današnjo cerkev (leta 1925). Pod korom imamo seznam vseh dosedanjih duhovnikov, ki so oskrbovali našo župnijo. Samostojna župnija so Jamlje postale šele 1952. Leta 1968 je bilo dograjeno župnišče. Po razmejitvi med Italijo in tedanjo Jugoslavijo 15. septembra 1947 so k naši župniji priključili še zaselke v Dolu, ki so do tedaj spadali pod župnijo Opatje selo, ki je ostala v Jugoslaviji.

Zgibanka nas seznani, da ima župnija okrog 450 prebivalcev, bogoslužje v slovenskem jeziku, opisane so znamenitosti, ki so v cerkvi, govori o podobi Marije, zavetnice Jamelj, bl. Antonu M. Slomšku, lepem križevem potu akademske kiparke Lize Hribar v terakoti, upodobitvi Svetogorske Marije, o znamenitem Slomškovem verzu: “Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličavne narodne omike”, ki obiskovalca pozdravi s stene v lopi pred vhodom v bogoslužni prostor, in še o čem.

Zgibanke imajo svoj pomen, še zlasti tiste, ki so povezane s krajevno zgodovino pa tudi vero in vernostjo, zato smo vsi v župniji, ki to cenimo, izredno hvaležni našemu župniku Ambrožu Kodelji, da nas je razveselil tudi s tem, kot nas zna smo on, na njemu lasten in originalen način.

Ko boste obiskali naš Goriški kras in Jamlje, stopite tudi v našo lepo cerkev. Ne bo vam žal. Poleg bogate umetniške bere vas bodo razveselili tudi enkratni cvetlični aranžmaji, ki jih zna pričarati naša iznajdljiva gospa Nela.