Ob prazniku dela opozorila o visoki brezposelnosti
Politika | 30.04.2011, 08:00 Petra Stopar
Letošnji prvi maj, praznik dela, bo v Sloveniji dočakalo slabih 822 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Viša se namreč tako število brezposelnih kot upokojencev. Po podatkih statističnega urada je bila februarja 12,3-odstotna brezposelnost.
V Sloveniji je več kot 115.600 brezposelnih, številka pa je za slabih 16 odstotkov višja kot lansko leto. Med delovno aktivnimi je več kot desetina samozaposlenih, in sicer slabih 94.000, drugače zaposlenih pa je manj kot 730.000 ljudi. In čeprav se je povprečna neto plača kar podvojila, saj se je iz dobrih 500 evrov dvignila na sedanjih 970 evrov, pa to še ne pomeni, da si prebivalci lahko tudi več privoščijo, saj so sočasno z rastjo plač rasle tudi cene dobrin, nekatere celo hitreje kot plače.
Kakšen je komentar predstavnikov delavcev ob letošnjem prazniku dela? Andrej Zorko z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da je ob toliko brezposelnih stanje alarmantno: „Namesto, da bi se danes v Sloveniji iskale spodbude za odpiranje novih delovnih mest, da bi se poskrbelo za učinkovito, pravno državo, zlasti na področju spoštovanja pravic delavk in delavcev, se politika žal še vedno ukvarja s tem, kako krčiti socialne in delavske pravice.“ To je pot, ki je napačna, meni Zorko. „Dejansko je to pot, ki kaže na to, da politika danes žal ne spoštuje dela kot vrednoto, kar ga v preteklosti nesporno je.“
Toda minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je prepričan, da so z različnimi ukrepi zagotovili socialno varnost prebivalstva. Med drugim so po ministrovem mnenju stopnjo brezposelnosti zadržali na evropsko primerljivi ravni. Kot je zapisal v poslanici ob prvem maju, želijo tako raven socialnih pravic ohraniti tudi v prihodnje. A zato moramo po njegovih besedah s skupnimi močmi sprejeti določene prilagoditve pokojninskega sistema. Te morajo biti postopne, njihovo breme pa kar se da enakomerno porazdeljeno med vse generacije, je opozoril Svetlik.
Praznik dela je mednarodni praznik, praznuje pa ga večina držav sveta. Posvečen je spominu na dogodke v Chicagu leta 1886, imenovane Haymarketski izgred, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, vendar je policija demonstracije zatrla, umrlo je tudi več ljudi. Na Slovenskem so med prvimi 1. maj začeli praznovati v zasavskih rudarskih revirjih, in sicer že leta 1890, bolj množično pa se je praznovanje razvilo v 20. stoletju. Kot državni praznik so prvi maj uzakonili leta 1948.
V okviru praznovanj po državi potekajo številne prireditve, kurjenje kresov in delavske budnice, ki so v preteklosti delavce vodile na bližnji hrib ali v gozd. Pohodniki so tudi nosili simbola prvomajskega praznika, torej nagelj in značko.
