Rudolf Trofenik vizionar samostojne Slovenije
Slovenija
V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni so zahteve po samostojni Sloveniji ponavljali predvsem rojaki na tujem. Med njimi je bil tudi pravnik in založnik Rudolf Trófenik. Kljub temu, da je bil po vojni devet let v „politični klavzuri“, je pozneje Slovencem dal vrsto faksimilni izdaj najstarejših tiskanih del v slovenskem jeziku.
Rodil se je na današnji dan pred 100 leti
Rudolf Trófenik se je rodil 15. aprila 1911 v Studencih pri Mariboru. Po študiju prava v Ljubljani, ki ga je leta 1937 končal z doktoratom, diplomiral še iz filozofije in latinščine ter leta 1942 doktoriral. Zatem je bil privatni docent na Pravni fakulteti. Do konca vojne se je uveljavil kot znanstvenik s področja mednarodnega kazenskega prava. Leta 1946 so ga odstranili s fakultete in naslednje leto obsodili in zaprli. Kot politični zapornik je ostal na Igu do leta 1956. Glede na njegov mednarodni ugled, so ga omenili tudi v Slovenskem biografskem leksikonu, leta v zaporih pa poimenovali „politična klavzura“. Trofenik je zatem odšel v München in tam ustanovil znanstveno založbo. Zasnoval je več knjižnih zbirk, revij ter izdajal zbornike. V njih so izšle za slovenistiko pomembne monografije o Trubarju, Gallusu in Kopitarju. Med faksimilnimi ponatisi starejših del iz naše preteklosti izstopata Dalmatinova Biblija in Trubarjeva Cerkóvna órdninga. S temi in mnogimi drugimi deli je Trofenik veliko prispeval k uveljavljanju slovenske znanosti in kulture v svetu. Zato ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sprejela za svojega dopisnega člana. Rudolf Trofenik je umrl 7. decembra 1991 v Münchnu.
Vnet za državo Slovenijo
Trofenik je kmalu po prihodu na tuje poiskal stik z voditeljem Akcijskega odbora za Slovensko državo in glavnim idejnim voditeljem Slovenskega državnega gibanja. Cirilom Žebotom. Kritično je ocenil usmerjenost njegovega kroga in pri tem zavrnil nekatere posameznike v njem, zlasti tiste, ki so še vedno razmišljali o nekakšni jugoslovanski federaciji. Trofenik je bil že ob prihodu iz zapora trdno prepričan, da mora Slovenija uresničiti željo po samostojni državi in da se mora povezati s takrat nastajajočo Evropsko gospodarsko skupnostjo oziroma Karlovo Evropo, kot so jo običajno imenovali. V pismu Cirilu Žebotu je med drugim zapisal:
... vendar mora biti vaša taktika nekoliko drugačna. Vaš list ne odgovarja, preveč premleva stare stvar (borbo in tako dalje). To našega človeka v domovini več ne zanima, ... zelo so ljudje žalostni in razočarani, ko vidijo in slišijo - zve se pri nas vse, čeprav po ovinkih - da je zunaj toliko frakcij, ki same ne vedo, kaj hočejo. Treba je imeti nek minimalni program, pa vendar slovenska državnost mora biti izven debate ... osebno sem na slovenski politični liniji, za slovensko državnost, ki mora imeti svoje mesto direktno v Zapadno-evropski skupnosti.
