VIDEO: Beatifikacija Janeza Pavla II.
Papež in Sveti sedež | 01.05.2011, 15:10 Marta Jerebič
Papež Benedikt XVI. je Janeza Pavla II. razglasil za blaženega. Slovesnosti na trgu. sv. Petra, okoliških trgih in ulicah se je udeležilo na sto tisoče vernikov - po poročanju Radia Vatikan več kot milijon ljudi, predvsem iz Evrope in še posebej iz Poljske, domovine pokojnega papeža, ki so lahko slovesnost spremljali tudi preko 14 velikih zaslonov.
Obrazec beatifikacije
Potem, ko je generalni vikar za rimsko škofijo, kard. Agostino Vallini, papeža Benedikta XVI. zaprosil za beatifikacijo Božjega služabnika Janeza Pavla II. in prebral njegov življenjepis, je Benedikt XVI., oblečen v liturgična oblačila svojega predhodnika in vidno vesel nad današnjim dogodkom, poljskega papeža razglasil za blaženega z nasledjimi besedami:
“Na prošnjo našega brata kard. Agostina Vallinija, našega generalnega vikarja za rimsko škofijo, mnogih drugih bratov v škofovstvu in številnih vernikov, potem ko smo pridobili mnenje Kongregacije za zadeve svetnikov, z našo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se Božji služabnik Janez Pavel II. odslej imenuje blaženi in se njegov praznik na krajih in v skladu s pravnimi določili, obhaja vsako leto 22. oktobra.”
Na pročeju bazilike so nato odkrili podobo novega blaženega. Portret je nastal leta 1995, avtor je poljski fotograf Gregor Galazka.
Dolgoletna pomočnica Janeza Pavla II., s. Tobiana, in s. Marie Simone Pierre, ki je ozdravela na njegovo priprošnjo, pa sta na posebno mesto ob oltarju prinesli relikvijo novega blaženega – ampulo krvi, ki so mu jo vzeli med njegovim zadnjim obiskom v bolnišnici. Relikviarij je v obliki prepletenih oljčnih vejic.
Papeški zbor Sikstinske kapele in zbor rimske škofije sta zapela himno novemu blaženemu Odprite vrata Kristusu.
VIDEO: OBRED BEATIFIKACIJE
Homilija Benedikta XVI.
Blagor vereBenedikt XVI. je pridigo navezal na današnji evangeljski odlomek in spregovoril o blagru močne vere Janeza Pavla II. in veri, ki jo je posredoval Božjemu ljudstvu. Ta blagor ima svoj zgled v Mariji, kar je poljski papež pokazal z izbiro škofovskega in papeškega gesla Totus Tuus. Zato je beatifikacija na 1. dan Marijinega meseca maja, ki je hkrati tudi nedelja Božjega usmiljenja in praznik sv. Jožefa delavca, še bolj pomenljiva, je dejal Benedikt XVI.
Odprl je družbo, kulturo, politične in ekonomske sisteme Kristusu
Janez Pavel II. je že pri prvi maši ob začetku svoje papeške službe vse ljudi pozval: »Ne bojte se. Odprite vrata Kristusu.« Kar je novoizvoljeni papež prosil vse, pa je najprej izpolnil sam: »Odprl je družbo, kulturo, politične in ekonomske sisteme Kristusu, in tako z močjo velikana – ki mu je bila dana od Boga – spremenil tok stvari, ki se je zdel nespremenljiv,« je dejal Benedikt XVI. in nato nadaljeval v poljskem jeziku: »S svojim pričevanjem vere, ljubezni in apostolskega poguma, ki ga je spremljal tudi velik človeški naboj, je ta vzorni sin poljskega naroda pomagal kristjanom vsega sveta, da so brez strahu priznali svojo pripadnost Cerkvi in spregovorili o evangeliju. Z eno besedo, pomagal nam je, da se ne bojimo resnice, saj je resnica zagotovilo svobode.«
Še bolj strnjeno povedano nam je vrnil moč za vero v Kristusa, kajti Kristus je Redemptor hominis, Človekov Odrešenik, kar je bila tema njegove prve okrožnice in rdeča nit vseh drugih okrožnic.
Vodil je Božje ljudstvo čez prag tretjega tisočletja
»Karol Wojtyla je s seboj na Petrov sedež prinesel globoko razmišljanje o razliki med marksizmom in krščanstvom, osredotočeno na človeka. Njegovo sporočilo je bilo, da je človek pot Cerkve, Kristus pa je človekova pot. S tem sporočilom, ki je velika zapuščina drugega vatikanskega cerkvenega zbora in njegovega 'krmarja', božjega služabnika papeža Pavla VI., je Janez Pavel II. vodil Božje ljudstvo čez prag tretjega tisočletja, ki ga je ravno zaradi Kristusa lahko poimenoval »prag upanja«. Da, po dolgotrajni pripravi na veliki jubilej je krščanstvu dal prenovljeno usmeritev v prihodnost, Božjo prihodnost, ki je presežna v primerjavi z zgodovino, vendar nanjo vseeno vpliva. Naboj upanja, ki je bil na nek način prepuščen marksizmu in ideologiji napredka, je v imenu krščanstva legitimno zahteval nazaj in mu vrnil pristno fizionomijo upanja, ki jo je treba živeti v zgodovini z duhom 'pričakovanja', v osebnem in skupnem življenju, usmerjenim v Kristusa, ki je polnost človeka ter izpolnitev njegovih pričakovanj pravičnosti in miru.«
Osebni spomini Benedikta XVI.
Benedikt XVI. je ob koncu pridige spregovoril tudi o svojih osebnih izkušnjah sodelovanja z blaženim Janezom Pavlom II., ki ga je leta 1982 poklical v Rim kot prefekta Kongregacije za nauk vere. Tako je kar 23 let delal v njegovi bližini: »Moje služenje je podpirala njegova duhovna globina ter bogastvo njegovih uvidov. Vzor njegove molitve me je vedno navdihovala, saj se je znal ves potopiti v srečanje z Bogom tudi sredi številnih odgovornosti svoje službe. Pa tudi njegovo pričevanje v trpljenju: Gospod mu je postopoma vzel vse, toda on je vedno ostal 'skala', kot si ga je zamislil Kristus. Njegova globoka ponižnost, ukoreninjena v tesnem združenju s Kristusom, mu je omogočila, da je vodil Cerkev in svetu posredoval še bolj zgovorno sporočilo ravno v času, ko so mu telesne moči pojemale. Tako je na izreden način uresničil poklic vsakega duhovnika in škofa: postati eno s Kristusom, ki ga vsak dan prejema in nudi v evharistiji,« se svojega predhodnika spominja Benedikt XVI.
Pridigo je sklenil z besedami: »Blagor Ti, ljubljeni papež Janez Pavel II., ki si veroval! Prosimo Te, da iz Nebes še naprej podpiraš vero Božjega ljudstva.«
Molitev Raduj se, Kraljica nebeška in pozdravi v različnih jezikih
Ob koncu slovesnega evharističnega bogoslužja je sveti oče vsem namenil pozdrave v različnih jezikih.
Najprej je spregovoril v francoskem, nato v angleškem, nemškem, španskem, portugalskem, poljskem in italijanskem jeziku.
V francoščini je papež Benedikt XVI. namenil svoj poseben pozdrav uradnim delegacijam, civilnim oblastem, kardinalom in patriarhom, ki so prišli v Rim. Spomnil jih je na veliko zavzetost blaženega Janeza Pavla II. za dobro vseh ljudi. Skupaj naj bi gradili civilizacijo ljubezni, v spoštovanju dostojanstva vsake človeške osebe, ustvarjene po Božji podobi.
Angleško govorečim romarjem je novega blaženega postavil za zgled v njegovi zavzetosti za spoštovanje vsakega človeškega življenja.
V nemščini je sveti oče spregovoil o svežini, s katero je blaženi Janez Pavel II. oznanjal evangelij ter kako je v svojem ravnanju utelešal Božje usmiljenje in Kristusovo ljubezen. Povabil je, naj bi podobno kot blaženi, tudi mi bili veseli pričevalci v sodobnem svetu.
Špansko govorče romarje je papež Benedikt XVI. spodbudil k posnemanju zvestobe in ljubezni di Cerkve. V portugalskem jeziku pa je ponovil vabilo novega blaženega, naj se ne bojimo Krstusu na stežaj odpreti svojih vrat.
Nato je pozdrav v poljščini namenil tako množici prisotni v Rimu, kot tistim, ko so z dogodkom bili povezani po medijih. Vse je izročil priprošnji njihovega sonarodnjaka, blaženega Janeza Pavla II. Zaželel jim je, da bi zanje in za svojo zemeljsko domovino izprosil dar miru, edinosti in blaginje.
Ob koncu se je sveti oče nato toplo zahvalil še italijanskemu predsedniku za dragoceno sodelovanje oblasti v pripravi tega dne ter kardinalu Valliniju, svojemu namestniku za rimsko škofijo, raznim organizacijam in združenjem ter številnim prostovoljcem. Nato je omenil še marljivo delo papeških uradov, ki je bilo izraz velike ljubezni do blaženega Janeza Pavla II. in za kar jim je sedanji sveti oče še posebej hvaležen.
Slednjič je pozdravil vse romarje, ki so od blizu in daleč prišli na slovesnost ter bolne in ostarele, do katerih je novi blaženi čutil posebno naklonjenost. S povabilom k skupni molitvi k Božji Materi, je papež Benedikt XVI. Mariji, Materi Cerkve priporočil vse Božje ljudstvo.
Krsta Janeza Pavla II. izpostavljena čaščenju
Benedikt XVI. je bil prvi, ki je po koncu beatifikacije počastil posmrtne ostanke Janeza Pavla II. v vatikanski baziliki. Pridružili so se mu kardinali somaševalci. Krsto pokojnega papeža bodo jutri prenesli v kapelo sv. Sebastjana v vatikanski baziliki, ki leži nasproti Michelangelove Pieta'. Do pred nekaj dni so tam ležali posmrtni ostanki blaženega papeža Inocenca XI., ki so jih prenesli na drug kraj. Telo papeža Janeza Pavla II. bodo položili pod omenjeni oltar, krsto pa prekrili z nagrobnim kamnom, na katerem bo preprost napis: Blaženi Janez Pavel II. Nagrobno ploščo, ki je do sedaj pokrivala grob Janeza Pavla II. bodo prenesli v Krakov in jo namestili v novo cerkev, posvečeno blaženemu Janezu Pavlu II.
VIDEO: REKA ROMARJEV, KI ŽELIJO POČASTITI NOVEGA BLAŽENEGA
Medijska pozornost in uradne delegacije
Beatifikacijo Janeza Pavla II je spremljalo 2300 akreditiranih novinarjev, 1300 televizijskih postaj, 230 fotografov, 700 časopisev in 250 radiev, ki so predstavljali 101 narod. Na slovesnosti so bili tudi vplivni predstavniki cerkvenega, političnega in civilnega življenja s celega sveta. Uradnih državniških delegacij je bilo 87, med njimi 16 predsednikov držav ter 5 predstavnikov kraljevih družin. Slovenijo sta zastopala predsednik škofovske konference Anton Stres in zunanji minister Samuel Žbogar.
Na trg sv. Petra v Vatikan je prišlo 62 voditeljev držav in vlad sveta, poleg njih veliko ambasadorjev. Jasno je, da je bila tam predvsem poljska politična delegacija – predsednik Bronislaw Komorowski in premier Donald Tusk. Poleg njiju so se beatifikacije med drugimi udeležili predsedniki držav Slovaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črna Gore, Albanije, Hondurasa, Mehike, Konga ... Posebno dovoljenje za udeležbo na dogodku pa je morala Evropska unija dati zimbabvejskemu predsedniku Robertu Mugabeju, saj zanj zaradi kršenja človekovih pravic velja sankcija prepovedi potovanj v države članice EU-ja. Kljub temu Italija zaradi dogovora z Vatikanom ljudem ne more preprečiti obiska Svetega sedeža.
Med premierji držav članic Evropske unije, ki so prišli na papeževo beatifikacijo, naj omenimo italijanskega Silvia Berlusconija, francoskega Francoisa Fillona, pa tudi hrvaško premierko Jandranko Kosor. Večine voditeljev članic držav ni bilo zato, ker naj bi se po poročanju portala Euroactiv udeležili praznovanj ob današnjem prazniku dela. Je pa prišel vrh unije: njen predsednik Herman van Rompuy, vodja Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek. Kot je v sporočilu za omenjeni medij pojasnil predstavnik Evropske komisije, so želeli predstavniki povezave z udeležbo na beatifikaciji počastiti predvsem vlogo, ki jo je Janez Pavel II imel pri osvobajanju Evrope izpod komunističnega jarma. Pozitiven odziv na vabilo je razumljiv tudi zato, ker so vsi trije politiki na svoj način povezani s katoliško vero.
V Vatikanu je bil celo zastopnik izraelske vlade minister Yossi Peled, ki ga je med drugo svetovno vojno v Belgiji pred nevarnostjo holokavsta rešila neka katoliška družina. Med evropskimi kronanimi glavami so se slovesnosti npr. udeležil belgijski kralj Albert II. ter asturijski princ in princesa. Ni pa bil to samo dogodek za vernike Rimskokatoliške Cerkve, saj o tem priča dejstvo, da so bili tam tudi voditelji drugih Cerkva in religij. Znano je namreč, da si je papež Janez Pavel II v času pontifikata zelo prizadeval za dialog med verami.
VIDEO: URADNE DELEGACIJE
Beatifikacija na nedeljo Božjega usmiljenja
Izbrani datum beatifikacije je zelo pomenljiv. Drugo velikonočno nedeljo je prav Janez Pavel II. poimenoval za nedeljo Božjega usmiljenja in je na njen predvečer zaključil svoje zemeljsko življenje. Pomenljiv je tudi mesec maj - Marijin mesec. Poleg tega pa je to 1. maj, praznik sv. Jožefa Delavca - tudi Karol Wojtyla je bil v mladosti delavec. Že pri 19 letih je delal v kamnolomu.
VIDEO: JANEZ PAVEL. IN BOŽJE USMILJENJE
Izpostavljena je bila njegova relikvija: steklenička s krvjo
Med beatifikacijo papeža Janeza Pavla II. je bila na trgu svetega Petra v Vatikanu v relikviariju izpostavljena majhna steklenička s krvjo blaženega.
Kako so prišli do krvi? V zadnjih dneh bolezni Janeza Pavla II. je njegov osebni zdravnik predpisal odvzem krvnega vzorca, ki so ga nato v rimski bolnišnici Deteta Jezusa hranili za morebitno transfuzijo. Do nje ni prišlo, kri pa je v štirih majhnih stekleničkah ostala v oskrbi bolnišnice. Dve steklenički sta bili dani na razpolago kardinalu Stanislavu Dziwiszu, tajniku Janeza Pavla II., drugi dve sta ostali v bolnišnici Deteta Jezusa v oskrbi tamkajšnjih sester.
Ob prihajajoči beatifikaciji sta bili ti dve steklenički s krvjo papeža Janeza Pavla II. postavljeni v dva relikviarija. Ob beatifikaciji bo ena namenjena javnemu češčenje vernikov, nato pa bo skupaj z ostalimi papeževimi relikvijami shranjena v sakrariju, ki je v pristojnosti papeškega urada za liturgična slavja, poroča slovensko uredništvo Radia Vatikan in dodaja, da bodo eno stekleničko hranile sestre v bolnišnici Deteta Jezusa. Kri papeža Janeza Pavla II. je v tekočem stanju, in sicer zaradi sredstva proti strjevanju krvi, ki je bilo dodano pri odvzemu.
Godovni dan 22. oktobraBogoslužni spomin blaženega Janeza Pavla II. se bo praznoval vsako leto 22. oktobra, vendar le v bogoslužnem koledarju rimske škofije in poljskih škofij. Druge krajevne Cerkve oziroma škofovske konference bodo morale prošnje za vpis tega datuma v svoj bogoslužni koledar poslati Kongregaciji za bogoslužje.
Godovi svetnikov so se običajno praznovali kot dies natalis – rojstni dan, ko je svetnik umrl in se tako rodil za nebeško življenje. Janez Pavel II. je umrl 2. aprila, toda okrog tega datuma pogosto obhajamo veliki teden. Zato je Vatikan odločil, da se bo njegov liturgični spomin obhajal 22. oktobra, na dan slovesne maše ob začetku njegovega papeževanja, saj bo tako mogoče lažje vsako leto ustrezno obeležiti njegov god.
Za beatifikacijo potreben en čudež, za kanonizacijo še eden
Papež Benedikt XVI. je 14. januarja 2011 podpisal odlok o priznanju čudeža na priprošnjo Janeza Pavla II. Gre za nenadno in nerazložljivo ozdravljenje francoske redovnice Marie Simon-Pierre, ki je bolehala za Parkinsonovo boleznijo v poznem stadiju razvoja. Potem ko se je junija 2005 za ozdravljenje priporočila Janezu Pavlu II., je Parkinsonova bolezen povsem izginila.
Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato, je ob papeževem podpisu odloka o priznanju čudeža 14. 1. 2011 v pogovoru za Radio Vatikan pojasnil, da je imel postopek za beatifikacijo dve olajševalni okoliščini. „Prva je papeški spregled od petletnega čakalnega obdobja pred začetkom postopka, druga pa je hitrejša obravnava, zaradi česar ni bil uvrščen na čakalno listo. Kar zadeva proceduralno strogost in natančnost, pa ta postopek ni imel nikakršnih olajšav. Obravnavali so ga enako kot vse druge in spoštovali vse korake, ki jih predvideva zakonodaja Kongregacije za zadeve svetnikov. Lahko ugotovim celo, da je bil ta postopek ravno zaradi dostojne počastitve spomina na tega velikega papeža obravnavan posebej skrbno, da bi razblinili sleherni morebitni dvom in presegli vsako težavo,“ je še dejal kardinal Amato.
Za kanonizacijo Janeza Pavla II. bo potreben še en čudež na njegovo priprošnjo.
Življenjepis Janeza Pavla II. v sliki in besediPapež Janez Pavel II. je bil 264. papež oziroma 263. naslednik apostola Petra v vesoljni Cerkvi. Karol Jozef Wojtyła, ki je bil za papeža izvoljen 16. oktobra 1978, se je rodil 18. maja 1920, v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem. Bil je mlajši od dveh sinov Karola Wojtyle in Emilie Kaczorowske.
VIDEO: JANEZ PAVEL II. V MLADOSTI
Po zaključeni srednji šoli Marcin Wadowita v Wadowicah se je leta 1938 vpisal na jagelonsko univerzo v Krakovu. Ko so nemške okupacijske sile univerzo leta 1939 zaprle, se je za obdobje štirih let zaposlil. Najprej je delal v kamnolomu, nato pa v kemični tovarni Solvay, s čimer si je zaslužil sredstva za preživljanje, obenem pa se je na ta način izognil deportaciji v Nemčijo. Leta 1942 je v sebi prepoznal klic v duhovniški stan, zato je začel obiskovati predavanja v skrivnem bogoslovnem semenišču v Krakovu, ki ga je vodil nadškof kardinal Adam Sapieha. V tistem času je bil tudi med pobudniki Rapsodijskega gledališča, ki je prav tako delovalo na skrivaj. Po končani vojni je študij do duhovniškega posvečenja, ki ga je prejel 1. novembra 1946 v Krakovu, nadaljeval v bogoslovnem semenišču in na teološki fakulteti jagelonske univerze. Kardinal Sapieha je mladega duhovnika Wojtyło poslal na študij v Rim, kjer je leta 1948 opravil doktorat iz teologije na temo vere v delih sv. Janeza od Križa. V študijskih letih je med počitnicami opravljal dušnopastirsko delo med poljskimi izseljenci v Rimu in med begunci v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem.
Po končanem študiju se je leta 1948 vrnil na Poljsko, kjer je deloval kot kaplan v župniji Niegovič blizu Krakova, nato pa v župniji sv. Florijana v samem mestu. Do leta 1951 je bil univerzitetni kaplan in tedaj se je znova lotil filozofskega in teološkega študija. Leta 1953 je na katoliški univerzi v Lublinu predstavil tezo o možnosti utemeljitve krščanske etike na etiki Maxa Schelerja. Pozneje je postal profesor moralne teologije in etike v krakovskem semenišču in na teološki fakulteti v Lublinu.
Papež Pij XII. (1939–1958) ga je 4. julija 1958 imenoval za pomožnega krakovskega škofa. Škofovsko posvečenje je prejel 28. septembra 1958 v wawelski katedrali. Papež Janez XXIII. (1958–1963) ga je 13. januarja 1964 imenoval za krakovskega nadškofa, papež Pavel VI. (1963–1978) pa ga je 26. junija 1967 imenoval za kardinala. Kot krakovski pomožni škof in nadškof je sodeloval na drugem vatikanskem cerkvenem zboru, kjer je veliko prispeval k oblikovanju Pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu. Kardinal Wojtyła se je udeležil tudi petih zasedanj škofovske sinode, ki so potekali pred njegovo izvolitvijo. Za papeža je bil izvoljen 22. septembra 1978. Umrl je v soboto, 2. aprila 2005, ob 21.37 v apostolski palači v Vatikanu.
VIDEO: REKORDI JANEZA PAVLA II.
Od začetka papeževanja je opravil 146 pastoralnih obiskov v Italiji, kot rimski škof pa je obiskal 317 od 333 župnij na ozemlju rimske škofije. Izven Italije je na mednarodne pastoralne obiske, ki so izraz pastoralne skrbi Petrovega naslednika, potoval 104-krat. V tujino, v Lurd v Franciji, je zadnjič poromal 14. in 15. avgusta 2004, ko je tam sklenil slovesnosti ob 150. obletnici razglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju. Zadnje apostolsko potovanje na ozemlju Italije, katere primas je rimski škof, je opravil 5. septembra 2004, v Loreto, kjer je za blažena razglasil dva člana Katoliške akcije.
Papež Janez Pavel II. je dvakrat obiskal tudi Slovenijo: prvič od 17. do 19. maja 1996, ko je obiskal vse tri škofije, drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.
Med glavne dokumente njegovega papeževanja sodi štirinajst okrožnic, petnajst apostolskih spodbud, enajst apostolskih konstitucij in štiriinštirideset apostolskih pisem. Janez Pavel II. je napisal tudi pet knjig: Prestopiti prag upanja (1994), Dar in skrivnost: ob 50. obletnici mojega duhovništva (1996), Rimski triptih (2003), »Vstanite, pojdimo!« (2004) in Spomin in identiteta (2005).
Sveti oče je razglasil 1.345 blaženih in 483 svetnikov, skupno torej 1828 oseb, ki so dosegle čast oltarja. Vodil je devet konzistorijev, na katerih je imenoval 231 kardinalov, imenovanja enega kardinala pa ostaja in pectore. Vodil je šest plenarnih zasedanj kardinalskega kolegija. Od leta 1978 dalje je sklical petnajst zasedanj škofovske sinode: šest rednih splošnih zasedanj (1980, 1983, 1987, 1990, 1994, 2001), eno izredno splošno zasedanje (1985) in osem posebnih zasedanj (1980, 1991, 1994, 1995, 1997, 1998 in 1999).
Noben papež v zgodovini se doslej še ni srečal s tako velikim številom ljudi kot Janez Pavel II. Na več kot 1160. splošnih avdiencah, ki jih je imel ob sredah, se je srečal s približno 17,6 milijonov vernikov. Potrebno je prišteti še posebne avdience in maše, ki se jih je samo v jubilejnem letu 2000 udeležilo več kot osem milijonov romarjev. Na milijone vernikov je nagovoril na pastoralnih obiskih v Italiji in po svetu. Rekordno število beležijo tudi avdience za politične voditelje. Opravil je 38 uradnih obiskov, imel 737 avdienc ali srečanj s predsedniki držav ter 245 avdienc s predsedniki vlad.
VIDEO: ŽIVLJENJEPIS JANEZA PAVLA II.
