Benedikt XVI. na RAI odgovarjal na vprašanja o Jezusu
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Benedikt XVI. je danes na 1. programu italijanske televizije RAI odgovarjal na sedem vprašanj o Jezusu, ki so jih oblikovali gledalci. To je bil edinstven dogodek v zgodovini papeštva in televizije. Odgovore so predhodno posneli v Apostolski palači, posnetek pa je bil vključen v versko oddajo z naslovom Po njegovi podobi.
Tudi v trpljenju ima Bog nad nami svoj načrt
S svojo prefinjeno modrostjo, ki zaznamuje njegove nagovore, je Benedikt XVI. najprej odgovoril sedemletni deklici iz Japonske, ki je še vedno pretresena zaradi potresa. Papež ji je rekel, da ne obstaja odgovor na trpljenje, vemo pa, da je tudi Jezus trpel in je bil nedolžen. To nam zagotavlja, da je Bog v trpljenju na naši strani.
"V tem trenutku", je dejal sveti oče, "se mi zdi pomembno, da veste: 'Bog me ljubi', tudi če se zdi, da me ne pozna. Zavedati se moramo, da bomo nekega dne razumeli, da to trpljenje ni bilo zaman, ampak je za vse tem načrt ljubezni. Nič ni naključno. Bodi prepričana, da smo mi s teboj in z vsemi japonskimi otroki, ki trpijo. Želimo vam pomagati z molitvijo in dejanji in bodite prepričani, da vam Bog pomaga."
Pričevanje spoštovanja vsakega človeškega življenja
Sledilo je vprašanje matere, katere sin Francesco je od velike noči leta 2009 v vegetativnem stanju. Na njen dvom, ali je sina duša zapustila je papež takole odgovoril: "Duša je še vedno prisotna v njegovem telesu. Prepričan sem celo, da ta duša čuti v globini vašo ljubezen, tudi če ne razume podrobnosti, besed... Zato je vajina prisotnost ob njem ure in ure, vsak dan, dejanje ljubezni, ki ima veliko vrednost. Je pa tudi pričevanje vere v Boga in spoštovanja življenja v najbolj žalostnih situacijah."
Blizu trpečim v Iraku
Zatem je z Benediktom XVI. spregovorilo sedem mladih, ki že leta doživljajo preganjanje v Bagdadu. Sveti oče je poudaril, da je treba pomagati kristjanom v Iraku, da ne bodo zapuščali svoje dežele. "Blizu smo vam, dragi bratje v Iraku", je dejal sveti oče. "Želimo vam pomagati in vas sprejeti kot brate. Prav gotovo morajo vse, kar lahko, narediti tudi tisti, ki imajo moč v rokah. Sveti sedež je v nenehnem stiku ne le s krščanskimi skupnostmi, ampak tudi z muslimani in vlado. Želimo namreč prispevati k spravi in razumevanju v vaši družbi."
Pot miru in dialoga za Slonokoščeno obalo
Četrto vprašanje je papežu postavila muslimanka iz Slonokoščene obale, kjer je po dolgih letih mirnega sobivanja zaradi političnih vzrokov prišlo do napetosti med kristjani in muslimani. Sveti oče je predlagal pot dialoga: "Vse strani vabim, da se odpovejo nasilju in poiščejo poti miru. Ne morete služiti vašemu narodu z nasilnimi sredstvi, tudi če mislite, da imate prav. Edina pot je pot dialoga. Poskušajte skupaj najti mir, tako se ste bolj pozorni in odprti drug do drugega."
Kam gremo po smrti?
Enega od gledalcev je tudi zanimalo, kaj se zgodi z dušo po smrti, kaj pomeni to, da je šel Jezus v predpekel. "Ta beseda Gospodovega odhoda v predpekel pomeni, da je Jezus dosegel tudi preteklost", je poudaril sveti oče. "Njegovo Odrešenje se namreč ne začne leta 30, ampak objema vse človeštvo, ljudi vseh časov. Naše življenje pa je drugačno. Gospod nas je že odrešil in takoj po smrti pridemo pred obličje našega Sodnika, pred Jezusov pogled. Po eni strani bo ta pogled očiščujoč. Vsi bomo namreč bomo ali manj potrebovali očiščenje."
Naše poveličano telo
Nekega zdravnika je zanimalo, kakšno bo naše poveličano telo po Vstajenju. Po papeževih besedah ga ni mogoče opisati, saj gre preko naših izkušenj. Z Jezusovim vstajenjem pa nas vera uči neke gotovosti: "Jezus ne umre več, torej presega zakone biologije in fizike. Gre torej za neko novo in drugačno stanje, ki ga ne poznamo, kaže pa se nam v Jezusu in je velika obljuba za vse nas, da obstaja nov svet, novo življenje, proti kateremu smo se vsi napotili."
Marija – Mati Cerkve
Zadnje vprašanje je bilo povezano s trenutkom, ko je Jezus Marijo zaupal učencu Janezu. S tem je človeštvo vseh časov zaupal Mariji, njegovi Materi, ki je tako postala Mati vsakega človeka.
"Ne moremo biti kristjani sami, ne moremo si oblikovati krščanstva po svoji zamisli", je dejal papež. "Mati je podoba Cerkve in ko se zaupamo Mariji, se moramo zaupati tudi Cerkvi, živeti Cerkev, biti Cerkev skupaj z Marijo."
Ob sklepu je še dodal, da naj bi v teh časih ponotranjili in poglobili naše posvečenje Mariji.
