VIDEO: Šesta obletnica izvolitve Benedikta XVI.
Papež in Sveti sedež | 19.04.2011, 09:50 Marta Jerebič
Obhajamo šesto obletnico izvolitve papeža Benedikta XVI. Kardinalski zbor je namreč 19. aprila 2005 za 264. naslednika apostola Petra izbral nemškega kardinala Josepha Ratzingerja.
Zahtevno delo znotraj Cerkve
Kardinal Ratzinger je bil do smrti papeža Janeza Pavla II. prefekt Kongregacije za nauk vere, predsednik Biblične papeške komisije in papeške mednarodne teološke komisije ter dekan kardinalskega zbora. Prof. Anton Štrukelj je za naš radio povedal, da ga je ob njegovi izvolitvi navdal predvsem občutek veselja in hvaležnosti.
Delo Benedikta XVI. je bilo v teh šestih letih zelo zahtevno. Moral se je namreč soočiti z mnogimi težkimi vprašanji, tudi znotraj Cerkve. Zato želi od Cerkve, da se po teh zablodah in zlorabah temeljito očisti, je poudaril dr. Štrukelj: „Nujno je, da po toliko neplodnih razpravah in hrumečem ukvarjanju s samim seboj končno spet spoznamo skrivnost evangelija in odkrijemo Jezusa Kristusa v vsej njegovi kozmičmi veličini.“
Pri tem je navedel njegovo knjigo Jezus iz Nazareta, v kateri pravi, da že vse življenje išče obličje Jezusa Kristusa in hoče tudi drugim pomagati, da bi prišli do osebnega prijateljstva z Njim. V krizi Cerkve papež vidi veliko možnost, da znova odkrijemo pristno katolištvo. Naloga in poslanstvo Cerkve se po njegovih besedah glasi takole: „Ljudem pokazati Boga in jim povedati resnico. Resnico o skrivnostih stvarjenja, resnico o človeškem bivanju in resnico o našem upanju, ki sega onkraj zgolj zemeljskega.“ In v tem okviru tega temeljnega poslanstva papež vidi tudi vse svoje prvenstvene naloge v prizadevanju za ekumenizem, za edinost in za uveljavitev razuma, ki je temelj pristnega pogovora med ljudmi, poudarja dr. Štrukelj.
Mojster besede in ponižen kristjan
Med posebnostmi pontifikata Benedikta XVI. je dr. Štrukelj poudaril zbornost ali kolegialnost, ki jo je poudarjal že drugi vatikanski Cerkveni zbor. Veliko stvari je namreč prepustil svojim sodelavcem, med drugim razglasitve novih blaženih. Druga njegova značilnost pa je oznanjevanje. „Je res mojster besede“, je poudaril dr. Štrukelj. V svojih katehezah spregovori o modrosti cerkvenih očetov, velikih duhovnih učiteljev in svetnikov. Spoznali smo apostola Pavla, razglasil pa je tudi duhovniško leto. Njegov portret najbolje vidimo v knjigi pogovor z njim z naslovom: Luč sveta. Po besedah dr. Štruklja sedaj na Petrovem sedežu sedi eden največjih učenjakov in duhovnih učiteljev. „Kot izjemen mislec, filozof in teolog obvlada, presoja in usmerja duhovne tokove našega časa. Hkrati pa je zelo ponižen človek. Pristen kristjan in neustrašen pastir, ki vodi Kristusovo Cerkev in vso človeško družino. Sedaj za praznike bomo videli, kako zbrano in dostojanstveno mašuje. Videli pa bomo tudi, da je predvsem vernik, kristjan, in to je najbolj prepričljivo.“
Globoko medsebojno spoštovanje in prijateljstvo dveh papežev
Glede povezanosti s prejšnjim papežem Janezom Pavlom II. pa je dr. Štrukelj dejal, da sta bila Woytila in Ratzinger ne le najtesnejša sodelavca, ampak tudi iskrena prijatelja. V svoji prvi pridigi je Benedikt XVI. v Sikstinski kapeli povedal, kako se je počutil ob izvolitvi. Zdelo se mu je namreč, kot da ga Janez Pavel II. drži za roko. „Čutil sem, da me njegove nasmejane oči vidijo in slišal sem njegove besede, ki mi jih je v tistem trenutku izrekel: 'Ne boj se! Bodi pogumen!'.“
Slovesnost razglasitve za blaženega Janeza Pavla II. pa bo po besedah dr. Antona Štruklja ovekovečenje tega globokega medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. „Kakor da bi bila skupaj vprežena v isti voz in bi orala po isti njivi. Tako bi lahko rekli za ta dva moža“, je poudaril dr. Štrukelj.
V Cerkev na Slovenskem se je Benedikt XVI. zapisal predvsem zaradi ustanovitve treh novih škofij in razglasitve Alojzija Grozdeta za blaženega.
Izbira imena
Benedikt XIV., ki je bil na Petrovem sedežu od leta 1710 do 1758, je obnovil obsodbo prostozidarstva, pogumno je branil neločljivost zakonske zveze, odpravil je preveliko število zapovedanih praznikov, razen nedelj; zahteval pa je tudi, da je vzgoja semeniščnikov kar najbolj vsestransko popolna. Imel je veliko spoštovanje do mnenj drugega , kar je bilo za nekega papeža v tistem času zelo redko.
Ime Benedikt, ki si ga je izbral novi papež, sicer nosi dediščino enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov na svetu. »Ora et labora – moli in delaj«. Tako je sv. Benedikt iz Norcie v 6. stoletju, času barbarskih vpadov, zahod učil meniškega življenja. Pavel VI. ga je leta 1964 razglasil za zavetnika Evrope, potem ko so že številni papeži izbrali ime po njem. Prvi že leta 575, manj kot 30 let po njegovi smrti. Ta rimski plemič je poznan kot tolažnik naroda, ki so ga zatirali Langobardi. Zadnji papež s tem imenom – Giacomo della Chiesa iz Genove – je bil papež, ki je zaman poskušal ustaviti prvo svetovno vojno, ki jo je označil za »nepotrebni pokol«. Katoličane v Italiji, kjer je nastajala ljudska stranka, je spodbudil k političnemu udejstvovanju. Med prejšnjimi 15 papeži, ki so si nadeli ime Benedikt, je doslej en svetnik: Benedikt II., ki je živel konec 7. stoletja; in en blaženi Benedikt XI., dominikanec, ki je živel v Dantejevem času. Ne manjka tudi kakšno težko papeževanje, kot na primer Benedikta IX., ki je dvakrat zapustil Petrov sedež, znana pa sta tudi dva protipapeža s tem imenom. Razen Francoza Fourniera oziroma Benedikta XII., so bili doslej vsi papeži s tem imenom Italijani.
