Evropa – produkt globalizacije

Cerkev po svetu | 17.03.2011, 13:27 Petra Stopar

Katoliški inštitut je v sodelovanju s Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani v sredo gostil prof. dr. Jeana-Clauda Hollericha s Sophia University iz Tokia. Dr. Hollerich, sicer jezuit, se je med predavanjem na temo Evropa – produkt globalizacije (Pogled z Japonske perspektive) dotaknil aktualnih tem, ki zadevajo medkulturni dialog. Pogovor sta vodila ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik in prof. dr. Branko Klun. Škof Jamnik je ob pozdravu gosta izpostavil duhovno povezanost z Japonci, ki v zadnjem tednu zaradi potresa in cunamija doživljajo težke preizkušnje.

Včeraj: Prvi stik Zahoda z Vzhodom

Kaj je Evropa? Kaj je tipično evropsko? S temi vprašanji je predavatelj začel predavanje in pokazal, kaj vse smo Evropejci po posredovanju misijonarjev prejeli od kultur daljnega Vzhoda. Razmišljanje je popestril z zabavnimi primeri bontona pri mizi, kakor ga je zapisal Erazem Rotterdamski (1466/69–1536), in kaže na to, kakšna je bila evropska kultura pred sprejemom vplivov z Vzhoda.

Prav stik z vzhodnimi kulturami je v Evropi povzročil pomembne spremembe. Do tedaj je bila Evropa prežeta s krščanstvom in ni čudno, da je ob srečanju z vzhodnimi kulturami in narodi nastal problem, kam jih umestiti. V krščanski Evropi je prevladovalo prepričanje, da morala brez evangelija ni mogoča. Sv. Frančišek Ksaverij (1506–1552) se je ob tem spraševal, kako to, da Japonci niso kradli in lagali, Evropejci pa so.

Želja po umestitvi v evropske miselne sisteme je bila tako močna, da so znanstveniki v 16. in 17. stoletju razvili najrazličnejše teorije, po katerih so Kitajci dejansko Noetovi potomci, Konfucija (551–479 pred Kr.) kot vodilnega misleca pa so zaradi podobnosti s krščanskim naukom povezovali s samim Noetom. Drugi so zagovarjali, da so Kitajci potomci Egipčanov, saj niso mogli sprejeti, da bi Bog ob oblikovanju Svetega pisma pozabil omeniti tako razvito kulturo, kot se je razvijala na daljnem Vzhodu.

Šele Voltaire (1694 – 1778) se je distanciral od teh poskusov in pri pisanju svoje zgodovine dal prvo mesto Kitajski, nadaljeval z Indijo in šele nato prišel do Egipta. Zanimivo je, da se še danes zgodovinski učbeniki začenjajo z zgodovino bližnjega Vvzhoda (Mezopotamija, Egipt …), medtem ko so velike kulture Kitajske in Japonske komaj omenjene.

Evropski misijonarji, ki so se podali na pot na daljni Vzhod, so bili v klasični kulturi in drugih znanostih izvrstno izobraženi. Ko so prispeli na Kitajsko, niso srečali barbarov, kot so pričakovali, temveč ljudstva na visokem kulturnem nivoju. Izobrazba in širina je misijonarjem omogočila, da so s kulturami vstopili v stik in v Evropo prinesli dotlej nepoznana kulturna in znanstvena bogastva. Žal je danes tovrstnih kulturnih izmenjav veliko manj, sploh kar zadeva evropske študente, ki bi preživeli določen čas na daljnem Vzhodu.

Danes: Misijonarji iz Azije so novi misijonarji Evrope

Prof. dr. Jean Claude Hollerich je prepričan, da bodo današnjo sekularizirano Evropo nazaj h krščanskim koreninam pripeljali misijonarji iz Azije in tako obogatili prostor duhovnih poklicev na stari celini. Kot je po predavanju povedal za naš radio, je zanimanje za krščanstvo in duhovne poklice v katoliški cerkvi v Aziji veliko. O tem pričajo že številke same: „Veste, da je država z največjim številom jezuitov Indija, torej nič več Španija in ZDA. Ta številka bo v prihodnosti še večja, saj se za duhovne poklice zanima veliko mladih, ki že odhajajo na misijone v Afriko. Veliko je tudi azijskih redovnic, ki delujejo v Evropi in vse to je pomembno. Moramo vedeti, da se je krščanstvo v Indiji, na Japonskem, v Indoneziji srečalo z lokalnimi kulturami, ki so ga le še obogatile. Ta doprinos ima lahko za Evropo zelo velik pomen.“

Dogaja se torej ravno obraten proces kakor pred stoletji, ko so misijonarji iz Evrope odhajali na Vzhod in azijskim civilizacijam razkrivali krščansko kulturo. Kot Hollerichove ugotovitve povzema škof Jamnik, so danes azijski misijonarji tisti, ki prihajajo oznanjevati k nam.

Kulturno in znanstveno bogastvo Vzhoda, ki ga je Jean-Claude Hollerich delil z navzočimi, je pripomoglo k širitvi obzorij in dalo novega zagona spoznavanju tako lastne kulture kot tudi poglobitvi spoštovanja do kultur daljnega Vzhoda. Sodelovanje med Slovenijo in Japonsko se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, saj bo škof Jamnik avgusta s predavanjem sodeloval na konferenci azijskih univerz, ki bo potekala na Sophia University v Tokiu.