Fukušima I: S helikopterji "zalivajo" reaktorje

Svet | 17.03.2011, 09:15 Petra Stopar

Razmere v poškodovanih reaktorjih jedrske elektrarne Fukušima I so še vedno zaskrbljujoče. Včerajšnji načrti za "zalitje" poškodovanih bazenov za izrabljeno jedrsko gorivo s pomočjo helikopterjev japonske vojske so se zaradi prevelikega sevanja izjalovili, danes pa je vendarle uspel nekajkratni prelet helikopterjev in spuščanje vode za ohlajevanje. Trenutno še ni podatkov o uspešnosti početja, upajo pa tudi, da bo v naslednjih urah uspelo vzpostaviti zasilni daljnovod do elektrarne in tako tudi elektriko za napajanje črpalk hladilnih sistemov v vseh šestih reaktorjih.

Katastrofalna škoda na Japonskem ni toliko posledica potresa, kot posledičnih več kot deset metrov visokih valov. Ti so v pokrajinah na severovzhodu države s seboj neusmiljeno odlašali vse – hiše, drevesa, avtomobile, celo ladje in letala. Med temi ruševinami zdaj reševalne ekipe na vso moč iščejo deset tisoč pogrešanih, a možnosti, da jih najdejo žive so iz ure v uro manjše. Smrtnih žrtev je vse več, po zadnjih podatkih je mrtvih in pogrešanih že več kot 14.650 oseb.

Osebje v elektrarni pod velikimi pritiski, v Tokiu grozijo izpadi elektrike

Kot poroča Kyodo news so razmere v poškodovanih reaktorjih elektrarne Fukušima I še vedno zaskrbljujoče. Včeraj zgodaj zjutraj je na IV. reaktorju spet prišlo do požara, ki pa so ga pogasili. Še vedno pa so v zraku tudi ugibanja, ali je v reaktorju III dejansko prišlo do hudih poškodb zadrževalnega hrama. Včerajšnje nenadno povečanje stopnje sevanja, ki je botrovalo tudi odločitvi o umiku velikega števila tehničnih delavcev iz elektrarne, se naj bi nekoliko zmanjšalo. Skrbi pa stanje v bazenu z izrabljenim gorivom v reaktorju IV in po poročilih od včeraj zvečer tudi v rekatorju III, kjer naj bi se gladina hladilne vode nevarno znižala, zaradi povečanega sevanja pa naj bi bilo tehničnemu osebju onemogočeno vodo doliti.

Helikopter včeraj ni mogel poleteti nad četrti reaktor, danes jim je vendarle uspelo

Že včeraj zjutraj so pristojne japonske oblasti načrtovale, da bi vodo v bazen z izrabljenim jedrskim gorivom na bloku IV dolile s pomočjo helikopterja, kasneje se je izkazalo, da ta zaradi povečanega sevanja ni mogel opraviti naloge. Popoldne so namreavale situacijo rešiti s pomočjo vodnih topov, na specialnih vozilih. Kot poroča Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), so jo japonske oblasti obvestile, da morajo hladilno vodo doliti tudi v bazen z izrabljenim gorivom na bloku III te poškodovane jedrske elektrarne. Danes so po nekaterih poročilih helikopterji vendarle uspeli v preletu "zaliti" poškodovana reaktorja in upajo s tem tudi nekoliko napolniti z vodo bazene z odrabljenim jedrskim gorivom.

Vzpostavili naj bi daljnovod do elektrarne

V potresu so bili uničeni tudi dalnovodi, s katerimi je bila elektrarna priključena v omrežje. V naslednjih urah naj bi uspeli vsaj enega od daljnovodov toliko usposobiti, da bi lahko elektrarni zagotovili elektriko za pogon črpalk za ohlajanje, tako reaktorjev kot tudi bazenov za izrabljeno jedrsko gorivo. Prav slednje naj bi tudi zmanjšalo sevanje, ki se je včeraj skokovito povečalo.

Kyodo news tudi poroča, da naj bi v reaktorju I bilo poškodovanih približno 70% gorilnih palic, v reaktorju II pa 33%. Taljenje sredice je posledica nezadostnega hlajenja v prejšnjih dneh, hkrati pa to dejstvo tudi otežuje sam proces hlajenja.

Strokovnjakom v elektrarni so že predvčerajšnjim poslali na pomoč tudi ekipo Toshibinih inženirjev,  napovedali so tudi prihod ameriških jedrskih strokovnjakov. Toshibini inženirji naj bi poskušali ponovno usposobiti črpalke za črpanje hladilne vode ter svetovali tehničnemu osebju v elektrarni pri odločitvah glede reševanja nastalih težav. Kar dve tretjini Toshibinih inženirjev, ki delajo na področju  pridobivanja električne energije, naj bi v teh dneh sodelovalo pri reševanju nastale situacije, Toshiba je namreč eden glavnih izdelovalcev opreme v poškodovanih jedrskih reaktorjih. Podobno naj bi pri reševanju težav v četrtem reaktorju te elektrarne sodelovalo približno ducat inženirjev Hitachija, ki so ga tudi opremljali.

Panika med ljudmi vse večja

Vlada Japoncem medtem zagotavlja, da sevanje zunaj 20-kilometrskega pasu okoli elektrarne ne predstavlja neposredne nevarnosti za zdravje. Vendar ji državljani ne zaupajo. Velik strah je v Tokiu, ki je od Fukušime oddaljen 250 kilometrov. V prestolnici so namreč namerili že nekoliko povečano radioaktivno sevanje, ki sicer še ni zdravju škodljivo, a kljub temu množice ljudi bežijo iz mesta. Strah jih je tudi v Sendaiu, ki leži približno 200 kilometrov severno od ogrožene nuklearke, poroča tamkajšnji škof Martin Tetsuo Hiraga: „Situacije in težav v jedrski elektrarni sicer ne poznamo, smo pa prestrašeni.“

Največja skrb pa utemeljeno vlada med prebivalstvom Fukušime. Njen guverner Juhej Sato je včeraj posvaril, da sta tam jeza in zaskrbljenost prebivalstva dosegli skrajno mejo. „Ta jedrska nesreča je ljudi prisilila zapustiti domove. Želim, da vsa država pokaže razumevanje za tiste, ki zapuščajo prefekturo.“ Obenem se je pritožil, da 100.000 ljudi, ki so se bili zaradi jedrskega onesnaženja prisiljeni zateči v začasna bivališča, še vedno čaka na pomoč. Hrana, gorivo in ostale nujne potrebščine naj bi bili sicer na poti, a še ne na cilju.

Cesar Akihito: Upam, da se bomo izognili poslabšanju!

Da so razmere zelo resne, je pokazal tudi japonski cesar Akihto, ki sicer redko nastopa v javnosti. „Budno moramo spremljati razmere v jedrski elektrarni. Upam, da se bomo izognili poslabšanju.“ Obenem je  včeraj dejal, da moli za to,da bi bilo čim več teh čim prej na varnem. Družinam žrtev pa je izrazil sožalje ter jih pozval, naj se ne predajo in naj ne izgubijo upanja.

Tla na Japonskem so še vedno nemirna, saj je potresu 9 stopnje sledilo še več sto popotresnih sunkov – nekateri tudi višji od 6. stopnje. „Sicer je običajno za Japonsko, da je na dan toliko potresov. Ampak po tem velikem, manjše še toliko bolj čutimo. Tako je, kot bi bili na barki,“ je predvčerajšnjim za naš radio pojasnila Mirjam Čuk Moishi. Panika je medtem vse večja. Primanjkuje živil, ponekod tudi vode, obratovalni čas trgovin je krajši, okrnjeno je delovanje javnih ustanov in šol, številna podjetja so prekinila z delom, velik problem predstavlja prometna povezava, ukinjene so številne železniške povezave. Postopno po prefekturah izklapljajo tudi elektriko.

„Stanje je res izredno, med ljudmi vlada panika. Večinoma sicer pravijo, gremo naprej, dajmo še malo potrpeti, saj bo konec. Ampak mislim, da je to bolj zunanja sloka, v notranjosti pa so sploh zaradi nuklearke v skrbeh,“ opisuje Mirjam Čuk Moishi. Dodala je, da jih zaradi stanja v jedrski elektrarni Fukušima I zelo skrbi. „Sicer vem, da se trudijo, da skušajo popraviti, kar se popraviti da, ampak smo vseeno kar precej v strahu in se tudi odpravljamo v Slovenijo.“

Nevarnost jedrske katastrofe

Potres in cunami sta poškodovala več jedrskih elektrarn na Japonskem. Najbolj je ogrožena Fukušima I: eksplozije na prvih treh reaktorjih, dvakrat požar na četrtem, uhajanje belega dima, hlajenje ne deluje niti v petem in šestem reaktorju. Vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožefa Stefana, profesor Leon Cizelj je v torkovem pogovoru za Radio Ognjišče pojasnil, da so po njihovih podatkih japonski strokovnjaki situacijo obvladujejo. „Je pa res, da so informacije skope, da je posadka na elektrarni Fukušima po vsej verjetnosti po nekaj dnevih borbe utrujena, njihov fokus je na hlajenju reaktorjev. Hlajenje je namreč tisto, kar bo umirilo, ali obdržalo v lokaliziranih mejah.“ Reaktorje ohlajajo z morsko vodo, kar se Cizlju zdi v tem trenutku pravilna rešitev. Sicer pa po njegovih besedah ti reaktorji, že zaradi potresa, ne bi več obratovali. Poleg tega gre za precej stare elektrarne, približno 40 let. Fukušimo ena pa so Japonci nameravali 26. marca letos zapreti.

Černobil se ne more ponoviti. Zakaj?

„Razmere so bistveno drugačne,“ odgovarja Cizelj. V Černobilu je zaradi sestave reaktorske sredice prišlo do močnega gorenja in eksplozije prav v sredici. Zaradi tega je v zrak ušla velika količina težkih kovin iz sredice, grafit, ki je bil v sredici zložen, močno gorel in je pomagal aerosole spraviti v zrak. Kaj takšnega se v Fukušimi ne more zgodit, prav zaradi načina, kako so ti reaktorji zgrajeni. „Pravzaprav si ne predstavljamo, da bi lahko prišlo do kakšnih večjih eksplozij tega tipa, ki bi močno dvignile težke kovine v zrak“.

Dogajanje v Fukušimi z zaskrbljenostjo spremlja ves svet, slišati je tudi pozive k zaprtju teh elektrarn in prepovedi h gradnji novih. Cizelj ob tem pravi, da je o izboljšavah in spremembah v nuklearkah smiselno razmišljati in to tudi ves čas tudi počnejo. Dodaja pa, da ga preseneča, „da so jedrske elektrarne postale eden večjih problemov te naravne nesreče. Gre zato, da je par milijonov ljudi brez vode, hrane, stanovanja. Želim si, da se osredotočimo na to, da tem ljudem pomagamo“.