Zločini iz časa totalitarizma še brez sodnih epilogov
Slovenija | 05.02.2011, 12:33
Študijski center za narodno spravo je v sredini minulega tedna organiziral okroglo mizo z naslovom Pravo in prav. Sogovorniki so na njej poudarili, da problem slovenske pravne države ni v sprejetih zakonskih predpisih, ampak v nespoštovanju prava v vsakdanjem življenju.
Tako je nekdanji pravosodni minister dr. Lovro Šturm prepričan, da je zamolčanje zločinov proti človečnosti na prostoru nekdanje Jugoslavije eden izmed razlogov, da so se ob razpadu skupne države enaki zločini ponovili. „Če ne bi imeli pred očmi takratnih vzorcev in če v zavest ne bi bila vtkana miselnost, da zmagovalci vojn ne morejo biti kaznovani, se Srebrenica ne bi zgodila,” je dejal Šturm.
“Dejstvo je, da so bili pred in med drugo svetovno vojno ter po njej pobiti civilisti in zunajsodni poboji civilistov zločin, ki ne zastara. Trupla so, zločini so, a zanje ni nihče odgovarjal, saj do pregona ni prišlo, ker pravo ni bilo uporabljeno,” pa je povedal dr. Matej Avbelj. Prepričan je, da je potrebno zadevo nedvomno končati enkrat za vselej, kar pa po njegovem mnenju lahko dosežemo samo z obsodbami odgovornih za te zločine na sodiščih in s spoštljivim odnosom do svojcev pobitih. Po njegovem mnenju je to edina pot do sprave in “katarze” naroda.
Dr. Jernej Letnar Černič pa je prav tako poudaril, da izgovorov za zunajsodne poboje ni. Po mednarodnem vojnem pravu so bili taki poboji že pred letom 1945 označeni za zločinska dejanja najhujše vrste. „Pri takih zločinih tudi ne smemo razlikovati med zmagovalci in poraženci, ampak je treba vse obravnavati enako, saj pravo ne sme poznati dvojnih meril. To so na evropskem sodišču za človekove pravice pokazali v primeru Kononov proti Latviji,” je pojasnil.
Kononov proti Latviji
Jernej Letnar Černič je predstavil primer Kononov proti Latviji in dejal, da je Evropsko sodišče s svojo razsodbo povedalo, da je treba storilce kaznivih dejanj obravnavati ne glede na politično pripadnost.
Poveljnik ruske partizanske enote Vasilij Makarovič Kononov je namreč 27. maja 1944 v latvijski vasi Mazie Bati dal pobiti devet ljudi. Sodišče v Rigi je Kononova pravnomočno obsodilo. Sodišče je sodbo izreklo na podlagi Statuta mednarodnega vojaškega sodišča v Nürnbergu, IV. haške konvencije 1907 in IV. ženevske konvencije iz leta 1949.
Kononov se je na latvijsko razsodbo pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice. Tam je potekala razprava na prvi stopnji pod vodstvom slovenskega sodnika Boštjana M. Zupančiča. Na prvi stopnji so razsodili v korist Kononova zaradi domnevne uporabe kazenskega zakonika »za nazaj« oz. retroaktivnosti. Po pritožbi je primer obravnaval še veliki senat evropskega sodišča za človekove pravice, ki pa je potrdil sodbo latvijskega vrhovnega sodišča v primeru Kononov proti Latviji.
