P. Samir: Arabski svet doživlja svojo arabsko pomlad

Svet | 26.02.2011, 07:00 Marta Jerebič

Egiptovski jezuit, pater Samir Khalil Samir, docent za arabsko zgodovino in islamske vede na univerzi v Bejrutu ne verjame v Gadafijevo zmago. V pogovoru za Radio Vatikan je kljub nemirom položaj v tej severnoafriški državi ocenil kot pozitiven.

„Arabski svet prav zdaj doživlja svojo arabsko pomlad: povsod je isti imenovalec. Ljudje so se naveličali več desetletij trajajočih vlad ali republik, ki niso dale prostora demokraciji, svobodi in enakosti. Predvsem pa so se naveličali tudi gospodarskega in družbenega položaja, s katerim veliko ljudi ni bilo zadovoljnih. To pa je v nasprotju z vladajočimi, ki bogatijo in imajo vse možnosti. To je gibanje, ki ga ni mogoče več zadržati.“

Položaj v severni Afriki bi lahko primerjali s tem, kar se je v 80-ih letih do tako imenovanega 'preobrata' dogajalo v državah vzhodnega bloka, pravi pater Samir. Vsekakor pa obstaja tudi odločilna razlika:

„V teh deželah ni novega vodstva. Strah, ki ne da miru zahodu, je, kdo bo novi voditelj gibanja? Ali bodo to muslimanski skrajneži? Mislim, da to ni mogoče. Revolucija je namreč usmerjena proti vsemu, kar otežuje demokracijo.“

Vatikanski izvedenec za Bližnji vzhod kapucinski pater David Jaeger je v pogovoru za Radio Vatikan poudaril, da mora v teh državah nastati gibanje, ki se bo popolnoma jasno zavzelo za laično in demokratično državo. Če namreč ne bo alternative za islamske fundamentaliste, ljudje ne bodo imeli izbire. To pa bi imelo usodne posledice.

Informacije iz Libije so sicer skope, saj tujim novinarjem ne dovolijo vstopa v državo, motene pa so tudi telefonske, internetne in druge povezave.

Apostolski vikar v Tripoliju msgr. Giovanni Martinelli je dejal, da je težko preveriti vsa poročila, ki krožijo po medijih. Za netočne pa je označil informacije, da so varnostne sile bombardirale stolnico in letališče. Proteste so sprožili predvsem mladi, ki zahtevajo korenite spremembe Gadafijevega režima. Msgr. Martinelli je glede tega za Radio Vatikan povedal: „Libija ni revna država kot Egipt in Tunizija. Zahteve ljudstva, zlasti mladih, so upravičene: da bi lahko imeli hišo, boljšo plačo, delo. Gre za upravičene zahteve, ki jih Libija, za razliko od drugih držav, lahko izpolni, saj gre za dobro stoječo državo. Žal pa se mladi tega problema lotevajo z nasiljem.“

„Narodi se prej ali slej odzovejo na takšen pogled na človeka, ki ne spoštuje temeljnih pravic in njegovega dostojanstva,“ pa je dejal predsednik italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco. Prav Italija z veliko zaskrbljenostjo opazuje razvoj dogodkov, saj je to prva država, ki bo čutila posledice množičnega vala priseljencev. Na južnoitalijanskem otoku Lampedusa vsak dan oziroma noč pristane več sto beguncev. Italijanske oblasti se bojijo ogromnega vala beguncev bibličnih razsežnosti.

Vodja urada za priseljence pri italijanski Karitas Oliviero Forti: „Že več let se zavedamo, da te države predstavljajo možne rezervoarje priseljencev, hkrati pa so to tudi kanali za priseljevanje iz podsaharske Afrike in somalskega polotoka. Zato lahko govorimo, da je velika zaskrbljenost glede beguncev upravičena. Ne vemo, kaj nas čaka, trenutno pa poskušamo zagotavljati dostojen sprejem teh prvih 6 tisoč ljudi, ki so že v Italiji.“

Tujci medtem še vedno čakajo na evakuacijo iz Libije. Apostolski vikar v Tripoliju msgr. Martinelli je povedal, da se iz mesta množično umikajo družine delavcev iz Evrope. Katoliško skupnost sestavljajo tujci, Evropejci in Azijci. Večina Evropejcev je že odšla, Filipinci so še tam, zlasti filipinske medicinske sestre in afriški priseljenci, ki potrebujejo največ pomoči.

Apostolski nuncij na Malti in v Libiji msgr. Tommaso Caputo je ob tem dejal, da bodo redovne skupnosti, ki delujejo v dveh apostolskih vikariatih v Tripoliju in Bengaziju še naprej zavzeto pomagali libijskemu ljudstvu in vernikom. Večina od 16 ženskih redovnih skupnosti, ki delujejo na področju zdravstva, je izjavila, da bodo ob tistih, ki trpijo, ostali do konca. Tudi dva škofa in petnajst duhovnikov bo nadaljevalo svojo službo in poslanstvo, ki jim je bilo zaupano. Čeprav je položaj v Libiji zelo težak, želijo navzoči misijonarji vernikom, ki jih je kakšnih sto tisoč, vlivati pogum in jim nuditi vsako vrsto pomoči, prav tako pa tudi celotnemu prebivalstvu, je še dejal nuncij.

O dogajanju v arabskem svetu so v minulih dneh razpravljali tudi na 4. simpoziju o krščansko-islamskem dialogu, ki ga je v Rimu pripravila skupnost sv. Egidija. Ustanovitelj te skupnosti Andrea Riccardi, je v pogovoru za Radio Vatikan opozoril na dejstvo, da je prisotnost kristjanov v teh državah čedalje manjša: „Prisotnost kristjanov v arabskih državah izginja. Vendar pa je ravno njihova prisotnost odločilnega pomena za same muslimane ravno zato, da te države ne postanejo totalitarne. V tem smislu je treba podpirati prisotnost kristjanov v muslimanskih državah, hkrati pa morajo muslimani sami razumeti vrednost tega.“

Ob sedanji krizi mnoge države opozarjajo na gospodarsko škodo, vendar pa na to ne smemo gledati le s tega vidika, še opozarjajo v skupnosti sv. Egidija, predstavniki katere so se minuli teden mudili na našem radiu. Piergiacomo Baroni, ki je pri tej skupnosti odgovoren za Furlanijo Julijsko Krajino, je povedal:

„Treba je preseči neokolonialno miselnost, logiko prevladovanja ali zgolj gospodarski interes – to da bomo dobili nafto in druge materialne dobrine. Evropa mora znova najti poslanstvo v svetu, ki izhaja iz njene dediščine demokracije, svoboščin in človekovih pravic in tem državam pomagati graditi demokratično prihodnost. Evropa ne more le zapravljati na milijone evrov, da pošilja nazaj nezakonite priseljence, ki jih izkoriščajo diktatorski režimi. Imeti mora bolj ambiciozne načrte in pomagati celotni Afriki, da zgradi prihodnost v miru.“

Prejšnjo nedeljo je pred stavbo egiptovske državne televizije v Kairu demonstriralo več kot 2 tisoč Koptov za spremembo Egipta v laično državo. Nosili so plakate s fotografijami pripadnikov krščanske manjšine, ki so jih v protestih proti Mubarakovemu režimu pobile varnostne sile.

Egipt je medtem minuli teden objavil novico, da se bo veleposlanica pri Svetem sedežu, ki so jo zaradi papeževih besed v januarju odpoklicali, znova vrnila na svoj položaj. V nagovoru tujim diplomatom pri Svetem sedežu je Benedikt XVI. prosil egiptovsko vlado, naj stori več za zaščito krščanske manjšine v svoji deželi. Egipt je to vzel za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve in odpoklical veleposlanico. Potem ko je egiptovsko zunanje ministrstvo od vatikanskih uradnikov prejelo 'pozitivna sporočila', pa se je odločilo, da bo veleposlanico pošlje nazaj v Rim.