Zagoriški fantje
Dobrepoljska dolina stoji na jezeru
Slovenija
Sobotno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo posvetili ljudskemu pripovednemu izročilu Dobrepoljske doline.
Dve poti; regionalna cesta Ljubljana–Kočevje in avtocesta Ljubljana–Novo mesto, s katere se pri Grosupljem zavije na lokalno cesto, ki vodi preko Radenskega polja do Zdenske vasi, peljeta v Dobrepoljsko dolino. Pokrajina je zaradi naravnih znamenitosti – gre za suho kraško polje, brez stalne tekoče vode, in bogatega etnološkega gradiva, pritegnila pozornost številnih raziskovalcev tako v preteklosti kot tudi v novejšem času.
Ljudsko pripovedno izročilo Dobrepolja je bilo predmet magistrske naloge slovenistke Branke Lazar. Gradivo je avtorica predstavila in izdala v knjigi Dobrepoljska dolina stoji na jezeru, ki je svojo predstavitev doživela konec novembra v Jakličevem domu na Vidmu.
Slovenistka Branka Lazar je zaposlena v leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Njeno področje je slovaropisna dejavnost. Sodelovala je pri slovarju slovenskega knjižnega jezika, pri Slovenskem pravopisu iz leta 2001, zdaj pa sodeluje pri pripravi slovarja sinonimov slovenskega jezika. Pobude za objavo dobrepoljskih pripovedi segajo v leto 1992. Prišle so z Inštituta za slovensko narodopisje, kjer so Ančko Lazar poznali kot dobro ljudsko pevko, pripovedovalko kratkih zgodb, poznavalko šeg in navad Dobrepoljske doline. Vedeli so, da je tudi dobra pripovedovalka in da je njen ljudski repertoar obsežen. Prišla je ideja, da bi se te zgodbe zapisale. Dr. Marija Stanonik je predlagala njihovo objavo v zbirki Glasovi in zato naprosila Branko Lazar, ki je tudi Ančkina snaha, da bi prevzela to delo. Glavnina zgodb je bila zapisanih med letoma 1993 in 1998, posamezne zgodbe pa so se zapisovale do leta 2004. Gradivo je bilo uporabljeno za izdelavo magistrskega dela z naslovom Ljudsko pripovedno izročilo Dobrepolja (2005), pod mentorstvom izr. prof. dr. Marka Terseglava.
Knjiga tako obsega pripovedni repertoar ene same pripovedovalke, Ane Lazar (1927), roj. Kralj, po domače Vintarjeve Ančke, doma iz vasi Zagorica v Dobrepolju. Avtorica je v knjigi opisala pripovedovalkino življenje in njeno družino, orisala prostor raziskovanja, spregovorila o prizadevanjih za ohranjanje ljudskega izročila v Dobrepolju, podala pregled dosedanjega raziskovanja dobrepoljskega etnološkega gradiva, se poglobila v teorijo raziskovanja ljudskega slovstva, zlasti v trende raziskovanja ameriške in skandinavske folkloristike, se spraševala o naravi ženskega pripovedovanja in podala pregled dobrepoljskega pripovednega gradiva. Zgodbe je razdelila na pravljice in povedke. Pravljice na čudežne, realistične, legendne, šaljive in živalske. Povedke pa na bajke, legende, doživljajske povedke z versko tematiko, razlagalne povedke, povedke s socialno tematiko, strašljive povedke in šaljive povedke. Dodala pa je tudi uganke, pregovore in verze. Knjiga tako prinaša zapis 173 pripovedi, ugank, pregovorov in verzov. Dodana pa je tudi zgoščenka, na kateri je posnetih 37 pripovedi Ančke Lazar in sina Ludvika Lazarja, po tonskem zapisu Jasne Vidakovič, iz leta 2008.
Oddajo Pevci zapojte, godci zagod'te so z besedo povezovali avtorica knjige Dobrepoljskih pripovedi Branka Lazar, ter Ančka Lazar in njen sin Ludvik Lazar, ki sta povedala nekaj zgodbic. S pesmijo, izštevankami in prstnimi igrami pa so jo prepletali Zagoriški fantje ter otroci iz vrtca Ringaraja Dobrepolje pod vodstvom vzgojiteljice Darje Erčulj in učenci osnovne šole Dobrepolje, pod mentorstvom učiteljice Martine Prhaj.
