Glas nostalgije

Oddaje | 04.01.2011, 10:53

V prazničnem božičnem času smo se za rubriko „Zakladi naše dediščine“ pogovarjali z lajnarji, ki so pred božičem s pesmijo lajn ustvarjali praznično razpoloženje na ulicah starega dela Ljubljane.

Poklic lajnarja, ki ga v Sloveniji pooseblja Rastko Tepina, je vsaj po mnenju uglednega etnologa dr. Janeza Bogataja izumirajoč poklic in zaradi tega vreden posebne pozornosti. Čeprav lajnarji nastopajo zgolj občasno na prireditvah, sprejemih, festivalih, gledaliških odrih ali turističnih dogodkih, je njihova dejavnost pomemben del slovenske kulturne dediščine, kajti lajnarji, pravi dr. Bogataj, nam "igrajo zgodovino". Mednarodno uveljavljen lajnar Rastko Tepina je že mnoge navdušil za lajno, med drugimi tudi tri gospode, ki so pred prazniki v lanskem decembru vrteli lajno v starem delu prestolnice, Marka, Petra in Bogomirja. Prihajajo iz Kranja in Koroške.

Zvok lajn ustvari prazničnost

Lajne najlepše zazvenijo prav v prazničnem času, njih melodije nas popeljejo v zgodovino in nekatere med spomine iz otroških dni. Marko je povedal, da se je za lajno navdušil prav po zaslugi Rastka, ki je lajnar po poklicu in si s to dejavnostjo že dobri desetletji služi vsakdanji kruh. Dlje časa si tudi prizadeva, da bi „lajnarstvo“ priznali kot poklic in bi imeli lajnarji urejen status ter z njim pripadajoče pravice iz delovnega razmerja. Tudi dr. Bogataj meni, da je delo lajnarjev, ki jih je v Sloveniji malo, mogoče šteti za izjemen kulturni prispevek, ki ga je treba posebej podpirati.

Kaj bodo pa rekli ljudje?

Tako so se spraševali tudi omenjeni trije lajnarji, preden so iz negotovosti razvili predanost lajni in njenemu zvenu. Ko pa so začeli nastopati, je ljubiteljstvo preraslo v pravo ljubezen, posebej ko so zaznali, koliko navdušenja za lajno je med ljudmi. Stare stvari se vračajo, z njimi tudi lajne s svojim posebnim čarom. K nastopu z lajno sodi tudi primerna preobleka in nastop. Lajnarji prinašajo glas topline in domačnosti.