Južni Sudan končno neodvisen?
Svet | 09.01.2011, 06:53
V največji afriški državi Sudanu odločajo o odcepitvi južnega dela države. O neodvisnosti pokrajine Južni Sudan se bo do prihodnje sobote izreklo 4 milijone volivcev, kar je polovica prebivalcev. Ozračje v državi je zato precej napeto, je pa predsednik Omar al Bašir že pred dnevi južnemu delu države ponudil roko sprave.
Konec državljanske vojne
Referendum, ki bo potekal do prihodnje sobote, je del mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki je po skoraj 21 letih končal krvavo državljansko vojno med severom in jugom Sudana. Če referendum uspe, lahko jug v roku šestih mesecev razglasi samostojno državo. Vendar pa bo pred tem potrebno rešiti še vrsto vprašanj, med drugim glede poteka meje na z nafto bogatem območju in delitve prihodkov od nafte, pa tudi glede razdelitve dolgov države v primeru neodvisnosti juga. Mnogi se bojijo, da bi pozitiven izid referenduma sprožil nov konflikt, tokrat zaradi nafte.
Nerešena vprašanja: nafta, državljanstvo
Kar 70 odstotkov sudanske nafte proizvedejo na jugu, ki pa nima nobene naftne infrastrukture za izvoz, saj je ta na severu. Mnogi menijo, da bi se lahko nov spor razplamtel prav zaradi z nafto bogatega območja Abjeji na meji, ki si ga lastita obe strani. Potreben bo hiter dogovor glede tega vprašanja, preden bi se lahko razvilo v spor širših razsežnosti. Rešiti bo treba tudi vprašanje državljanstva prebivalcev sudanskega juga, ki živijo na severu, in Arabcev na jugu, ter vprašanje zaščite manjšin. Desettisoči, ki so dolga leta kot vojni begunci ali delavci živeli na severu, so se medtem vrnili na jug v strahu, kaj jih čaka kot temnopolte Afričane z juga na pretežno muslimanskem severu. Sudanski predsednik Omar al Bašir je nekaj dni pred referendumom sicer obiskal južnosudansko prestolnico ter obljubil dobre odnose in podporo južnemu Sudanu, če se bo ta odločil za neodvisnost.
Sudanski škofje upajo na mirno izvedbo referenduma
Po besedah sudanskih škofov pa gre pri referendumu za pomemben korak k demokratizaciji dežele, ki bo vplival na politično ravnotežje naroda. Katoliška cerkev si ves čas prizadeva, da bi proces demokratizacije potekal na miren način in se izognil nadaljnjemu trpljenju naroda. Prav zaradi tega so od 21. septembra 2010 do 1. januarja 2011 v vseh sudanskih škofijah potekali molitveni programi in drugi dogodki. Z njimi so želeli spodbuditi predstavnike oblasti in državljane k širjenju skupnega dobrega, da bi z referendumom pokazali določeno demokratično zrelost in da ta ne bi postal povod na konflikte in spore.
Peking in drugi tuji opazovalci
Kitajska, ki je eden pomembnejših vlagateljev v Sudanu in eden največjih uvoznikov sudanske nafte, zaradi česar pozorno spremlja razvoj dogodkov, je napovedala, da bo na jug Sudana poslala svoje opazovalce. Eno delegacijo opazovalcev bosta vodila tudi nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter in nekdanji generalni sekretar ZN-a Kofi Annan.
Baširjeve izjave so pozdravili tudi v Washingtonu. ZDA verjamejo, da bo referendum v južnem Sudanu potekal uspešno in mirno. Ameriški diplomat Johnnie Carson je prepričan, da so se ZDA skupaj z Evropsko unijo in mednarodno skupnostjo dolgo skrbno pripravljale na referendum, tja pa so odposlale tudi svoje diplomate.
Tomo Križnar se boji nemirov
Da bo referendum o neodvisnosti uspel in bo takrat nastala nova država, je prepričan aktivist Tomo Križnar, nekoč posebni odposlanec dr. Janeza Drnovška za Darfur. Kot je Križnar opozoril na eni od okroglih miz konec decembra, pa lahko po delitvi Sudana izbruhne tudi vojna. Humanitarni delavec je zato mednarodno skupnost pozval, naj naredi vse, da bo oborožen spopad v Sudanu preprečila.
Križnar opozarja, da bodo po referendumu nasilje najbolj občutila manjša plemena, ki so iz politike odrinjena na rob. „Na jugu vsi trdijo, da se lahko sami zaščitijo, saj so zadnjih pet let, odkar je bil podpisan mir, kupovali orožje in vse, kar so dobili od nafte, porabili za oboroževanje,“ je za RTV povedal Križnar. Za Radio Ognjišče pa je zatrdil, „da moramo preprečiti tretjo svetovno vojno, ki se bo bíla - kje drugje kot tam, kjer so vojaki najcenejši. Kjer so vojaki praktično sužnji in tlačani. In prav to je Sudan. Ljudje tam so staroselski.“ Severu bo njegovih besedah z odcepitvijo ostala le reka Nil in ozek pas plodne zemlje ob njenem toku, kar pa ni dovolj za preživetje. Južni Sudanci, pretežno avtohtono afriško prebivalstvo, ki bo na drugi strani dobilo večino nafte, pa se vse od podpisa mirovnega sporazuma leta 2005, ki je predvidel referendum, na vojno že pripravljajo.
