Pravoslavni verniki praznujejo božič
Slovenija
Pravoslavni kristjani po vsem svetu in tudi v Sloveniji danes praznujejo božič, praznik Jezusovega rojstva. Praznik, ki ga v nekaterih pravoslavnih cerkvah zaradi uporabe julijanskega koledarja obeležujejo pozneje kot drugi kristjani, so pričakali s polnočnicami, slovesna bogoslužja pa potekajo tudi na božično jutro.
V Ljubljani je polnočnico vodil paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković, slovesnosti pa v teh dneh potekajo tudi po cerkvah v Celju, Mariboru, Kopru, Novi Gorici, Novem mestu in Kranju. Pravoslavni verniki so že na predvečer praznika po običaju zažigali hrastova polena, imenovana badnjak, opolnoči pa so se odpravili k polnočnicam. Priprave na božič sicer potekajo šest tednov, ko za vernike velja tudi post. Na badnji dan, ki pomeni bdenje ali pričakovanje, verniki poleg badnjaka, ki je znamenje novorojenega Jezusa, v domove ponesejo tudi slamo ter tako simbolično ustvarijo prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus.
V beograjski cerkvi svetega Save je polnočno mašo, s katero se pravoslavni verniki spominjajo Jezusovega rojstva, daroval srbski patriarh Irinej. Ta je v božični poslanici med drugim dejal, da je božič praznik ljubezni, odpuščanja in miru.
Papež Benedikt XVI. je že po včerajšnji molitvi angelovega čaščenja voščil vzhodnim Cerkvam, ki danes praznujejo božič. Izrazil je upanje, da bi Božja dobrota v učlovečenem Kristusu vsem okrepila vero, upanje in ljubezen in dala tolažbo skupnostim v preizkušnjah.
Vernikom je v božični poslanici čestital tudi metropolit zagrebško-ljubljanske metropolije Jovan Pavlović, ki je v nagovoru vernikom poudaril predvsem željo po miru med ljudmi. "Odrešenik nas je pozval, naj bomo zgled drugim ljudem, naj bomo luč sveta, mesto, ki stoji na višini. Da bi ljudje, ko bi videli naša dobra dela, slavili Očeta, ki je v nebesih."
V nekaterih pravoslavnih cerkvah božič praznujejo pozneje kot ostali kristjani, saj niso sprejeli koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII. Tako v Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji še danes uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni.
