Razvoj slovenske skupnosti v Kanadi
Matjaž Merljak
Stane Kranjc, predstavnik Kanade v Svetu za Slovence po svetu pri Vladi Republike Slovenije, je na 10. Vseslovenskem srečanju povedal, da slovenska skupnost v Kanadi lepo napreduje, da nima kakšnih velikih nerešenih problemov. V preteklem letu so končno uredili in odprli kanadsko slovensko zgodovinsko društvo z namenom, da zbirajo, urejajo in ohranjujejo zgodovino Slovencev v Kanadi vse od leta 1855, pa do danes, kar je 150 let.
Olimpijske igre v Vancouverju so bile velik dogodek za našo kanadsko slovensko skupnost, Kanado in Slovenijo. Praznovanja so se pričela s sleditvijo olimpijski bakli po celi Kanadi. Med nosilci olimpijskega ognja sta bila tudi Marks Luban in 13-letna Kristina Strojin, učenka slovenske šole iz Lipa parka St. Catherins, Ontario. Ponosno smo sledili slovenskim športnikom, posebno zmagovalki dveh srebrnih kolajn Tini Maze in olimpijski herojki Petri Majdič, ki si je kljub hudim poškodbam s petimi zlomljenimi rebri in predrto prokučnico pridobila bronasto kolajno in humanitarno kolajno Terry Fox. Njene spodbudne besede misleče, mislim na sedanjo ekonomsko krizo If I can do it, all Slovenia can do it. Če lahko rečem, da jaz lahko, tudi cela Slovenija lahko. Te besede so zvenele po celem svetu.
Glede današnje predložene tematike, skupni slovenski kulturni gospodarski znanstveni prostor, realnost ali utopija, uspeh bo odvisen na koliko in koliko pozornosti in dela bomo skupno v to tematiko vložili. Malo dela, malo jela, so dejali. Upam, da se vsi zavedamo, da je nujno, da vključimo čim več mladine. Brez mladine ne bo uspeha in mladina je naša edina prihodnost.
V kulturi je precej uspeha, ker slovenske organizacije, ustanove v Kanadi po svetu in tukaj doma na tem področju veliko delajo. Je pa tudi še veliko dela, še posebno potrebujemo boljšo komunikacijo. Razen nekaj srečanj, ki jih je organiziral svetovni slovenski kongres v preteklosti, v znanosti je bilo zelo malo uresničenega. Minister Žekš in dr. Breda Mulec sta uredila akcijski načrt za pridobivanje in sodelovanje slovenskih strokovnjakov v tujini. Upam in želimo jim mnogo uspeha.
O gospodarstvu bi lahko rekel, da le životari. Potrebujemo novih izzivov, nove energije, novih ciljev, ter mnogo več vsestranskega sodelovanja med slovenskimi podjetniki v svetu in v Sloveniji.
Vsi se zavedamo, da je nujno, da pridobimo in obdržimo v naši skupnosti našo mladino. Vprašanje je, kako ta cilj uresničiti. Odgovori na to vprašanje so zelo različni v različnih državah po svetu. Jasno pa je, da potrebujemo izpostaviti strateški program dela in operativni program sodelovanja med Slovenci izven Slovenije in domovine.
Za uresničitev načrtovanih ciljev potrebujemo informacijske pisarne v Sloveniji in državah, kjer živimo po svetu. Enako potrebujemo več sposobnih ljudi, ki pomagajo pri vodstvu in nadzoruje učinkovitost naših projektov.
Prepričan sem, da skupni nastop kulturnih organizacij, pomembnih gospodarstvenikov in znanstvenikov ter usklajeni program sodelovanja bomo obnovili skupni slovenski kulturni prostor in zagotovili realnost naših ciljev.
Ob zaključku, se vam še enkrat lepo zahvaljujem in želim obilo uspeha v Sloveniji in drugod po svetu. Hvala lepa.
(Iz magnetograma Državnega zbora RS)
Prispevek je bil predstavljen na 10. Vseslovenskem srečanju z naslovom skupni slovenski kulturni, gospodarski in znanstveni prostor Realnost ali utopija, ki je bilo 1. julija 2010 v Ljubljani.
