Od obljub le pričakali nekaj predlogov

Slovenija | 10.01.2011, 14:50

Po nekaterih ocenah gospodarstvenikov in analitikov večji del gospodarstva v Sloveniji postopno okreva, panoga, ki je še vedno v krizi, pa je gradbeništvo. Ta kar traja in traja, o njej se veliko govori, stori pa bolj malo.

Dolgo smo poslušali obljube vlade, da bodo ukrepi za spodbujanje gradbeništva kmalu znani, dočakali pa smo jih šele minuli četrtek. Predvideni ukrepi so torej znani, žal pa kriza v tej panogi ostaja in se celo poglablja.

Na četrtkovi seji se je vlada seznanila s poročilom delovne skupine za pripravo ukrepov za sanacijo gradbeništva. Ministrstvo za gospodarstvo je predstavilo osem ukrepov, s katerimi želijo povečati investicijske dejavnosti, priložnost pa naj bi dobila tudi manjša gradbena podjetja. Ti ukrepi so: energetska sanacija stavb, zagon velikih infrastrukturnih projektov, sprejetje zakona o preprečevanju plačilne nediscipline, internacionalizacija, sprememba zakonodaje, preprečevanje dela na črno, sprememba delovne zakonodaje in poseg stanovanjskega sklada na nepremičninski trg. Eden od predlogov je torej pospešitev velikih infrastrukturnih projektov na področju prometa, energetike, zdravstva in šolstva, hkrati pa je predvidena tudi podora gradbenim podjetjem pri iskanju poslov v tujini in okrepitev vloge SID banke pri zavarovanju terjatev. Spreminjanje delovno pravne zakonodaje pa naj bi preprečilo odpuščanje delavcev prek tako imenovanih slamnatih podjetij.

Vlada je že dalj časa obljubljala prodor gradbenih podjetij na tuje trge in začetek cikla večjih infrastrukturnih investicij. Kljub temu je bilo prav minulo leto pogubno za marsikatero gradbeno podjetje, bodisi v obliki stečaja ali prisilne poravnave. Med najbolj odmevnimi sta svojo »sodomo« doživela in jo še preživljata Vegrad in SCT. Samo v minulem letu je v gradbeništvu delo izgubilo 15.000 zaposlenih, a gre po mnenju poznavalcev glede na upad vrednosti opravljenih del šele za začetek. Ocenjujejo namreč, da je ogroženih še najmanj toliko delovnih mest. Tako se gradbinci soočajo z nelikvidnostjo, dejstvo pa je, da za vsakim od njih sledi veriga podizvajalcev in s tem tudi ni videti konca začaranemu krogu propadanj malih gradbenikov.

Vlada pa je začela razmišljati še o tem, da bi nepremičninski trg deloval v obliki javno-zasebnega partnerstva, torej bi s stanovanjskim oziroma nepremičninskim skladom na trg vstopili tudi zasebni vlagatelji. Stanovanja bi tako odkupili po cenah, ki so nižje od tržnih, saj je namen ukrepa po napovedih ministrstva za gospodarstvo predvsem upad cen stanovanj.

Ministrstvo je menda prepričano, da je takšen način edini, ki bi pripeljal na trg tudi kupca, ki bo pripomogel, da se cene ponudbe in povpraševanja uskladijo. Menda se tudi že pojavljajo znamenja, da se povpraševanje po stanovanjih veča. Če je torej slutiti prebujanje trga, ministrstvo meni, da je pravi čas za poseg nanj. Kaj več pa zaenkrat ni znano, saj si je v zvezi s tem predlogom vlada po četrtkovi seji vzela 15 dni časa za premislek. Na trgu naj bi bilo po mnenju poznavalce neprodanih 85 odstotkov stanovanj, ki so bila končana od poletja 2008 dalje. Po ocenah Banke Slovenije pa je v državi neprodanih kar 16 tisoč novih stanovanj.

Poleg reševanja slovenskih gradbincev prek intenzivne prodaje dokončanih in nedokončanih stanovanj stanovanjskemu skladu je tudi energetska sanacija stavb v javni in zasebni lasti, pri čemer naj bi se preučile možnosti za povečanje subvencij državnega Eko sklada, koriščenje sofinanciranja Evropske investicijske banke in dodatnega zadolževanja občin.

O predstavljenih predlogih ukrepov za reševanje gradbeništva bi lahko glede na navidezni, narejeni optimizem vlade veljal rek: Pozno, a iz srca. Da so predlogi prepozni, je povsem jasno, koliko, če sploh, bodo torej učinkoviti, pa si niti ne upamo ugibati. Tudi za predlog reševanja nepremičninskega trga poznavalci menijo, da gre le za metanje peska v oči, saj bodo dejansko za to porabljena sredstva davkoplačevalcev, kar je za vlado tudi najbolj elegantna rešitev. Stanje v gradbeništvu in na nepremičninskem trgu je torej katastrofalno, o volji še zaposlenih delavcev do dela niti ne moremo govoriti, gradbinci životarijo in iščejo vse možnosti, da bi rešili, kar se pač rešiti da, po drugi strani pa čakajo na kupce nepremičnin. Od obljub in predlaganih ukrepov pač ne morejo živeti, saj do konkretnega soočenja s krizo v gradbeništvu še vedno ni prišlo. Upamo lahko le, da bo vlada spet dobro premišljevala in potem postregla z niti ne več presenetljivimi izjavami in ukrepi.