Vlada brez vrednot

Slovenija | 07.01.2011, 16:55

V Sloveniji so resnica, poštenost in delavnost postale nezaželene vrednote, tako pri človeku kot narodu. Ni več prostora za duhovno misel in njeno rast. Žal pri številnih posameznikih ostaja kot življenjsko vodilo le hrepenenje po lastnem bogastvu, brez sočutja, da smo socialna bitja in da smo vsi samo in le ljudje. Tesno povezani v sožitju in bitju.

Številni delodajalci so izgubili čut za sodelavce ter za njihove vrednote, ki jih doprinesejo k skupni blaginji. Žal so med slovenskimi tajkuni v velikem številu tudi visoko izobraženi posamezniki, ki bi morali biti cvet dežele in zgled vsem nam. Pa v njihovih značajih ni duhovnih vrednot in spoštovanja resnice in poštenja, ki nas bi lahko ponovno popeljale k enotnosti, o kateri je bilo pred 20. obletnico plebiscita, iz številnih ust vodilnih politikov, izrečenih mnogo besed. Pa tudi takrat vse ni bilo tako lepo. Zato so bila njihova sporočila o enotnosti zgolj skromen obliž na narodove rane, ki mu jih je po koncu druge svetovne vojne povzročil komunistični poboj domoljubov. Umrli so nedolžni ljudje, brez sojenja, ostali brez groba, vzeli so jim zadnje dostojanstvo.

Čeprav smo Slovenci živeli v času komunističnega enoumja z geslom, da Boga ni in da je vera opij za ljudstvo, sem ostal zvest, takrat v javnosti prepovedanemu krščanskemu reku: »Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme!« in ni mi žal. Žal pa so mnogi, čeprav vzgojeni krščansko, zavrgli deset božjih zapovedi in se podvrgli zemeljskim užitkom.

Spominjam se, ko sem bil še mladenič in me je kolega vprašal, če bi stopil v vrste Zveze komunistov slovenske mladine. Šaljivo sem mu odgovoril, da se ne splača, ker le-ta že danes zgublja na pomenu in ne vidim nobene perspektive v njenem članstvu. Ker je moje besede prenesel ravnatelju šole, me je le ta poklical in mi držal dolgo pridigo o pomenu in vrednotah takratne Partije in nato po kratkem premisleku dejal: »Fant, saj imaš prav. Zapomni si, da dokler bomo vladali mi komunisti, vzgojeni po krščanskih vrednotah bo dobro. Gorje pa, ko bodo v politiko prišli ljudje, danes še otroci, vzgojeni brez moralnih vrednot, kot jih je nam dala krščanska vzgoja.« Ta stavek mi vedno bolj odmeva, kot prerokba slovenskega partizana patriota, ki je v sebi, kljub partijski pripadnosti, še vedno nosil krščanske vrednote, kot edina prava pot sožitja in ljubezni do sočloveka.

To moje razmišljanje se mi zdi aktualno še posebno danes, ko nam vladajo ljudje s koreninami partijske vzgoje. Ko so predstavniki oblasti vse duhovne vrednote postavili na glavo. Nič jim ni nerodno, da v javnosti preko medijev branijo tiste, ki so na politični ali gospodarski vrh s pomočjo korupcije, goljufije in laži.

Vedno bolj se mi zdi, da vlada v dogovoru s tako imenovanimi tajkuni vsake toliko časa v prisotnost medijev uprizorijo veliki šov, da ljudstvo vidi, kako v lisicah vodijo menedžerje velikih podjetji. Menim, da le v poduk in v zastraševanje nas navadnih smrtnikov, da se ne bi spozabili in stegnili svoje prste na bogatinovo mizo dobrot.

V letu, ki je za nami, se je število brezposelnih skoraj podvojilo, kljub dnevnim reklamam o popustih in znižanjih, pa je življenje v Sloveniji vedno dražje Tudi gospodarstvo se kljub nenehnemu zatrjevanju predsednika vlade, da je konec recesije, ne pobere s tal. Še več.

Plačilna nedisciplina številnih podjetji se je razrasla do nerazumnih mej. Državne institucije, ki so dolžne nadzirati njihovo delovanje, pa kot da jih ni. Javnost jih sliši le takrat, ko terjajo svoje plače, ne da bi pomislili na tiste, ki jim jih zagotavljajo.

Politični veljaki se že dve leti igrajo v političnem peskovniku, ki so jim ga za štiri leta zaupali v upravljanje slovenske volivke in volivci in nam mečejo pesek v oči, tudi tistim, ki smo pred tem opozarjali, da politiki, ki so zapravili državo Jugoslavijo ne bodo znali gospodariti s samostojno in neodvisno Slovenijo. Vedeti moramo,da je Slovenija nastala na idealih izobražencev in dobro mislečih, preprostih ljudi, ki niso imeli v mislih ropanja in zapravljanja že pridobljenega.

Številni smo iz gospodarstva odšli v politiko samo zato, da bi ustanovilo samostojno Slovenijo. In to se je tudi zgodilo. Saj smo kot Sveti trije kralji videli zvezdo in pot, po kateri smo stopali, dokler nismo ugledali rojstva naše ljube Slovenije.

Letos poteka dvajset let od zgodovinsko pomembnih dogodkov. Upam le, da jih bo država znala obeležiti v duhu enotnosti in ne razdvajanja.