Univerza Al Azhar prekinila dialog z Vatikanom
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Univerza Al Azhar v Egiptu, osrednja akademska ustanova sunitskega islama v svetu, je zamrznila dialog z Vatikanom. Takšno odločitev je sprejela zaradi besed papeža Benedikta XVI., ki je po pobojih v cerkvah v Egiptu, Nigeriji in Iraku tamkajšnje vlade pozval k zaščiti kristjanov.
Omenjena univerza to dojema kot vmešavanje v notranje zadeve Egipta in žalitev za islam. Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je povedal, da Papeški svet za medverski dialog zbira podatke, ki jih potrebuje za razumevanje položaja. Kljub vsemu pa odločitev Al-Azharja ne bo vplivala na vatikansko politiko odprtosti in želje po dialogu z islamom. Spomnimo, da je Kairo zaradi omenjenih papeževih besed že prejšnji teden v domovino na posvetovanje poklical svojo veleposlanico pri Svetem sedežu. Egipt se namreč ne strinja s stališčem, da so kristjani v tem delu sveta preganjani.
VIDEO: INTERVJU Z EGIPTOVSKO VELEPOSLANICO PRI SVETEM SEDEŽU
Vendar pa v ozadju zamrznitve dialoga po pisanju agencije Asianews niso samo papeževe besede. Kot pojasnjuje direktor te agencije p. Bernardo Cervellera, je do dialoga med omenjeno univerzo in Svetim sedežem prišlo konec prejšnjega stoletja, pripisati pa ga je treba takratnemu imamu, ki pa je umrl marca lani. Njegov naslednik pa je tisti, ki je Benedikta XVI kritiziral, ko je izrazil solidarnost s koptskimi kristjani in ga obtožil vmešavanja v notranje zadeve.
Napetost med Al Azharjem in Vatikanom se je še poglobila v času dogovarjanja skupnega sestanka, do katerega naj bi prišlo v naslednjih tednih. Novi imam oziroma omenjena islamska univerza je zahtevala, da Vatikan iz svoje delegacije umakne islamskega strokovnjaka, jordanske narodnosti, člana Papeškega sveta za medverski dialog, ki je bil doslej odgovoren za stike z univerzo. V nasprotnem primeru bo zamrznila dialog.
P. Cervellera piše, da razlogi, zakaj univerza pri skupnem srečanju noče omenjenega strokovnjaka, niso povsem jasni. Najverjetneje pa nočejo nekoga, ki razume arabsko in ki v podrobnosti pozna Koran. Kritika papeža, češ da se vtika v notranje zadeve Egipta, je tako le krinka za pravi razlog zamrznitve dialoga. V premislek pa je treba vzeti tudi politični element: vez med univerzo in njeno podporo egiptovski oblasti. Hosni Mubarak je zmeren islamski voditelj, ki si prizadeva za laičnost in izključitev skrajnežev iz politike. Da pa bi naslednje predsedniške volitve obrnil sebi v prid, ne želi razburiti muslimanskega sveta. Kritiziranje Vatikana imajo tako tudi političen namen: spraviti se na kristjane in papeža, ter tako zadovoljiti splošne očitke muslimanov do zahoda. Univerza al Azhar se je le pridružila tej strumentalizaciji.
