Evropski in ameriški škofje pozivajo k romanjem v Sveto deželo
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Evropski in severnoameriški škofje so včeraj sklenili svoj obisk Svete dežele. Šest dni molitev, razprav in srečevanj s tamkajšnjimi krščanskimi skupnostmi, je okrog 30 škofov sklenilo s sveto mašo v cerkvi Božjega groba v Jeruzalemu, ki jo je daroval jeruzalemski latinski patriarh Fouad Twal.
V pridigi je med drugim povedal, da Cerkev v Sveti deželi hrepeni po tem, da bi okušala Kristusov mir, pri čemer je izpostavil dolgo obdobje mnogih težav, skozi katera se prebijajo tamkajšnji kristjani. »Nikoli ne smemo izgubiti upanja,« je poudaril patriarh Twal, »pogumno, potrpežljivo in odločno čakamo, molimo, zaupamo.« Zbrane škofe je pozval, naj pogumno govorijo o tem, kar so videli, slišali in se dotaknili ter svoje izkušnje in srečanja z živimi kamni te dežele delijo z drugimi. »Naj to, kar ste doživeli v teh dneh, ne ostane priložnostno srrečanje, ampak resničen navdih za vaše pridiganje in za življenje vernikov vaše skupnosti in škofije,« je povedal Twal. O Jezusovem grobu je dejal, da to ni konec zgodovine, ampak začetek. »Od tukaj, kjer je epicenter zgodovine, ki nam je dal upanje, življenje in odrešenje, smo odposlani,« so bile patriarhove besede. »Naše resnično rojstvo v življenje je tukaj, kjer je Jezus premagal smrt in izpolnil obljubo življenja.«
Evropski in severnoameriški škofje so ob koncu obiska Svete dežele pripravili tudi sklepno poročilo in v njem zagotovili svojo molitev za mir ter pozvali k romanjem v Sveto deželo. »Zagotavljamo molitev za pravičen mir in za potrebne korake do zaščite življenja, dostojanstva, pravic in verske svobode vsem prebivalcem Bližnjega vzhoda,« so škofje zapisali v dokumentu in hkrati spodbudili romarje, da obiščejo deželo, po kateri je hodil Jezus. Škofje so prav tako izrazili podporo vsem, ki iščejo poti do izgradnje večje pravičnosti in miru v Sveti deželi, kjer je trenutno mnogo strahu in nezaupanja, celo sovraštva in uničenja. Pri tem so izpostavili omejevanje gibanja za nekatere katoliške duhovnike in posvečene osebe, rekoč da je papeževa prošnja za njihovo lažje gibanje bila neuslišana. Pozvali so tudi h koncu pogajanj med Svetim sedežem in Izraelom ter izpostavili trpljenje mnogih ljudi, ki so pod velikim pritiskom zaradi verskih razlik, ki jim je bila uničena ali odvzeta lastnina in ki se spoprijemajo s težavami zato, ker živijo na območju Gaze. Škofje so se obvezali, da bodo v svojih državah spodbujali državne voditelje in prebivalstvo, da se pridružijo tistim, ki si prizadevajo za pravičnost in mir v Sveti deželi, ter da si bodo še naprej prizadevali za trajen mir, in sicer s podporo vzpostavitve dveh držav, Izraela in Palestine.
