Nadškof Anton Stres
19. obletnica priznanja Slovenije s strani Svetega sedeža
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
Danes mineva 19 let, odkar je Vatikan priznal Republiko Slovenijo. Z uradnim diplomatskim dejanjem, objavo note o priznanju samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, je Sveti sedež kot subjekt mednarodnega prava s posebnim ugledom in moralno težo med prvimi priznal samostojnost Slovenije. O pomenu tega dejanja je za slovensko oddajo Radia Vatikan spregovoril ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.
Po njegovih besedah je bilo priznanje Slovenije in Hrvaške dokaj nenavadno dejanje, saj Sveti sedež običajno počaka, da to storijo tudi druge države.
„To je bilo izredno prijateljsko dejanje do naše države, kajti takrat še zdaleč ni bilo jasno, ali bo mednarodna skupnost priznala ti dve samostojni državi, kajti nekatere zelo vplivne države, kot ZDA, Velika Britanija in Francija, temu niso bile naklonjene. Znano je bilo, da so še velikokrat pozneje mnogi dolžili ravno Zvezno republiko Nemčijo, ki je to odcepitev podpirala, in Sveti sedež, da sta kriva za poznejše vojne na Balkanu, kar seveda ni res. Do teh vojn in krvavih obračunavanj bi v vsakem primeru prišlo zaradi hegemonistične in ekspanzionistične srbske politike pod Miloševičem. Vendar to samo nakazuje, kako je bilo to dejanje takrat pogumno, daljnosežno in daljnovidno.“
Nadškof Stres je še povedal, da je Hrvaška dejanje priznanja Svetega sedeža zelo cenila in mu večkrat za to izrazila hvaležnost, medtem ko slovenska politika temu ni sledila v enaki meri.
„Gotovo je takratni slovenski politiki to dejanje Svetega sedeža prišlo prav, ampak kmalu po tistem so skušali slovenski politiki, ki niso bili naklonjeni katoliški Cerkvi, to pomen tega dejanja tudi zmanjšati. V poznejših odnosih med katoliško Cerkvijo in Svetim sedežem na eni strani in novonastalo republiko Slovenijo, se je to dejanje Svetega sedeža malo poplačalo. Dokaz za to je zgodba o nunciaturi v Ljubljani, ki se je šele pred nekaj tedni srečno končala.“
Kot omenjeno, je Sveti sedež med prvimi priznal samostojnost Slovenije. Temeljna izhodišča za ta korak so bila spoštovanje pravice narodov do samoodločbe, zavračanje uporabe sile ter sprejemanje dialoga kot edinega sredstva za doseganje pravičnih in mirnih rešitev. Prvi diplomatski odnosi med državama so bili navezani že 8. februarja 1992, tedanji papež Janez Pavel II. (1978 – 2005) pa je samostojno Slovenijo prvič obiskal maja 1996.Sveti oče je za prvega apostolskega nuncija v Sloveniji 24. junija 1992 imenoval msgr. Piera Luigija Celato. Apostolski nuncij je osebni in stalni predstavnik papeža tako pri Cerkvi na Slovenskem kot pri oblasteh Republike Slovenije.
Odločitev Svetega Sedeža je k takšnemu razmišljanju pomagala tudi drugim državam. Priznanje Svetega sedeža je na novo nastali državi dalo posebno veljavo, saj je bila Slovenija s tem dejanjem uvrščena med države zahodne demokracije.
