Papežev nagovor diplomatskemu zboru
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Benedikt XVI. je danes sprejel veleposlanike, akreditirane pri Svetem sedežu. Nagovor velja za najpomembnejšega v letu, tokrat pa je v njem izpostavil versko svobodo, predvsem napade na kristjane v Iraku, Egiptu, Nigeriji in Pakistanu ter grobo vmešavanje v verske zadeve na Kitajskem. Omenil pa je tudi bolj prikrite napade na versko svobodo v Evropi, zlasti na področju šolstva in zdravstva.
Papež politične in verske voditelje ter vse ljudi spodbuja, naj se odločno podajo na pot pristnega in trajnega miru. Za to pa je potrebno spoštovati versko svobodo v vsej njeni razsežnosti.
Papežev nagovor se je začel z omembo napadov na kristjane v Iraku, Egiptu in Nigeriji: „Vsi ti napadi so znamenje, da morajo oblasti kljub težavam in grožnjam nujno sprejeti učinkovite ukrepe za zaščito verskih manjšin.“
Benedikt XVI. glede drugih držav Arabskega polotoka, kamor so se zaradi dela priselili številni kristjani, izraža upanje, da bo Cerkev lahko vzpostavila primerne pastoralne strukture. Pakistanske oblasti je pozval, naj ukine sporni zakon o bogokletju, saj je očitno, da le spodbuja nepravičnosti in nasilje do verskih manjšin. Primer tega je nedavni umor guvernerja v Punjabu. Nato je omenil še Kitajsko, kjer država poskuša popolnoma nadzorovati versko življenje, in Kubo, za katero pa je izrazil upanje, da se bo dialog s Cerkvijo nadaljeval in okrepil.
Zahod se medtem sooča z drugačnimi oblikami kršenja verske svobode. Nekatere države dajejo velik poudarek pluralizmu in strpnosti, religijo pa izrivajo na rob. „Religijo, in to vsako religijo, se obravnava kot dejavnik brez pomena, ki je moderni družbi tuj ali celo moteč, in se iščejo različna sredstva, kako bi onemogočili njegov vpliv v družbenem življenju. Pričakuje se, da bi kristjani pri opravljanju svojega poklica delovali brez upoštevanja njihovih verskih in moralnih prepričanj ali celo v nasprotju z njimi, kot na primer tam, kjer veljajo zakoni, ki omejujejo pravico do ugovora vesti zdravstvenih delavcev in nekaterih pravnih uslužbencev.“ Papež je ob tem pozdravil resolucijo Sveta Evrope, ki ščiti pravico zdravstvenega osebja do ugovora vesti pred nekaterimi dejanji, ki grobo posegajo v pravico do življenja, kot je splav.
Dodaten primer izrivanja religije, zlasti krščanstva, je izključevanje verskih praznikov in simbolov iz javnega življenja v imenu spoštovanja do pripadnikov drugih verstev ali do nevernih. „Na ta način se ne samo omejuje pravica vernikov do javnega izpovedovanja njihove vere, ampak se sekajo tudi kulturne korenine, ki hranijo globoko identiteto in družbeno povezanost številnih narodov,“ je dejal papež, ki je nato obsodil poskuse vzpostavljanja državnega monopola nad šolstvom v državah Latinske Amerike in uvajanje predmeta o spolni ali državljanski vzgoji v evropskih državah, pri katerih se otrokom posreduje pojmovanje o človeški osebi in življenju, ki so v nasprotju z vero in zdravim razumom.
Benedikt XVI. je nagovor končal s pregledom nekaterih dosežkov v diplomatskih odnosih v minulem letu.
