V Egiptu narašča napetost med muslimani in kristjani

Cerkev po svetu | 03.01.2011, 15:39 Marta Jerebič

V Egiptu narašča napetost med muslimani in kristjani, potem ko so skrajneži v noči na novo leto napadli koptsko cerkev v Aleksandriji. Pri tem je umrlo več kot 20 ljudi, približno 100 je bilo ranjenih. V državi so sicer poostrili varnostne ukrepe okoli vseh krščanskih cerkva. Zaradi omenjenega pokola so koptski kristjani v teh dneh pripravili proteste v več mestih, pri čemer je bilo v spopadih s policijo ranjenih več kot 40 ljudi.

O razmerah v Egiptu je za Radio Vatikan spregovoril strokovnjak za islam, jezuit, p. Samir Khalil Samir:

„V Egiptu narašča spopad med kristjani in muslimani. Egipt je bil vedno središče islamske fundamentalistične miselnosti, zlasti z nastankom organizacije Muslimanskih bratov leta 1928, v zadnjih letih pa se je ta fundamentalizem še okrepil. Cilj napadov je ustvarjanje političnega konflikta z vlado, kristjani pa so le izgovor za okrepitev položaja skrajnežev.“ Zadnji napadi, ki so jih obsodili tako papež kot preostala mednarodna skupnost, so po mnenju p. Samira tako namenjeni predvsem destabilizaciji egiptovske vlade in ustvarjanju novih sporov med kristjani in muslimani. Kot je še povedal p. Samir pa so kristjani na napade odgovorili s pobudami za molitev in post pred božičem, ki ga bodo glede na koptski koledar praznovali v noči s 6. na 7. januar.

Predsednik Papeškega sveta za medverski dialog, kardinal Jean Louis Tauran, je v izjavi za Radio Vatikan dejal, da je bil napad na koptsko cerkev v Aleksandriji nizkotno dejanje. Po njegovih besedah nobena religija ne more imeti opravičila za takšno dejanje. Edino rešitev vidi v dialogu in spoštovanju sporazumov, ki so bili sprejeti v preteklosti.

Škof koptske pravoslavne škofije v Rimu pa je ob tem za nedeljo, 9. januarja, napovedal shod v Rimu, na katerem bodo opozorili na nasilje nad koptskimi kristjani. Slednji so grožnje skrajnih islamskih skupin prejeli tudi v Nemčiji, zato je tamkajšnji škof že zaprosil za zaščito.

Izjava vatikanskega tiskovnega predstavnika p. Federica Lombardija (prevod Radio Vatikan)

Papež Benedikt XVI. radikalno obsoja nasilje in je duhovno blizu egipčanski koptski skupnosti, ki je bila v noči iz petka na soboto žrtev napada islamskih skrajnežev, hkrati pa je tudi zaskrbljen nad versko svobodo krščanskih manjšin, je danes izjavil papežev tiskovni predstavnik pater Federico Lombardi. Napad na koptsko cerkev v Aleksandriji je terjal 22 smrtnih žrtev in več kot sto ranjenih, prizadetih v napadu pa se je papež spomnil včeraj pri opoldanski molitvi Angelovega češčenja, ko je napad obsodil, rekoč, da to smrtonosno dejanje žali Boga in vse človeštvo. Zagotovil je tudi svoje molitve za žrtve in njihove svojce. Kot je pojasnil pater Lombardi, sveti oče obsoja ne le napade na kristjane, marveč tudi nasilje nad pripadniki drugih verstev. To je denimo dejal v svojem nedavnem govoru novemu iraškemu veleposlaniku pri Svetem sedežu, ko je govoril o nedolžnih žrtvah nasilja, tako o muslimanih kot tudi o kristjanih. »V tem trenutku je seveda potrebna zavzetost vseh pristojnih za boj zoper terorizem in varnost narodov, pa tudi zavzetost vseh delavcev za mir vseh verozpovedi in vseh usmeritev za zoperstavitev sovraštvenemu načrtu, ki očitno namerava ločevati ter spodbujati napetost, sovraštvo in konflikte,« je opozoril pater Lombardi. Solidarnost, ki smo jo dolžni gojiti do prizadetih kristjanov, pa po njegovih besedah ne sme na nikakršen način postati priložnost za sprožitev spora med verstvi ali civilizacijami, saj bi ta bil poguben. Papežev tiskovni predstavnik je še vse vernike povabil, naj se povežejo s koptskimi kristjani, ki bodo v noči iz 6. na 7. januar obhajali božič, naj bodo solidarni do njihovega trpljenja in naj zanje molijo.

Koptska katoliška Cerkev (vir: Radio Vatikan)

Koptska Cerkev je egiptovska Cerkev. Ko so arabci osvojili Egipt v letih med 639-642 so grško poiemnovanje Aiguptos (egipčan) izpisali v arabščini, ki v pisni obliki ne pozna vokalov in napisano so ponovno izgovorili kot coptho v zahodnjih jezikih kopt. V začetku se je ta pojm nanašal izključno na predstavnika egiptovskega ljudstva. Od prvega tisočletja naprej, ko je po močni islamizaciji večina egiptovskega ljudstva postala muslimanska, pa je ta pojem označeval tiste egiptčane, ki so ostali zvesti krščanstvu, označeval pa je tudi njihovo vero in kulturo.

Verjetno je bilo krščanstvo v Egiptu že v apostolskih časih predvsem v judovnskih skupnostih. V letih 115 in 117 je bilo hudo preganjanje judov in posledično tudi kristjanov, ko so bile krščanske skupnosti praktično uničene. Na pogorišču prvotnega judovnskega krščanstva povezanega z Jeruzalemom pa je zraslo grško krščanstvo s sedežem v Aleksandriji. Koptska Cerkev se prvič uradno pojavi v dokumentih ob koncu drugega stoletja, ko je omenjen aleksandrijski škof Demetrij. Po izročilu na katerega kopti dajo veliko, naj bi bil Demetrij enajsti naslednik evangelista Marka. Ob koncu drugega in na začetku tretjega stoletja institucija, ki je ponos aleksandrijskega krščanstva: Didaskaleion in njeni znameniti člani: Panten, Klemen aleksandrijski in Origen. Zlasti Origen velja za najodličnejšega duha antičnega krščanstva s svojimi nauki o Sveti Trojici, o Kristusu in predsvem z razlagami Svetega pisma, ki predstavljajo neizbrisen razvoj krščanske misli.

To živahno delovanje aleksandrijske Cerkve, ki je vse bolj prehajalo v družbene strukture egiptovskega ljudstva, je bilo brezobzirno zatrto s preganjanji. O tem piše v svoji Zgodovini Cerkve Evzebij iz Cezareje. To obdobje, imenovano 'obdobje mučencev' je nepovratno zaznamovalo koptsko Cerkev. Še bolj pa nekaj desetletij kasneje arianska zmota. Pomemben predstavnik v boju proti ariancem je bil sveti Atanazij. Kljub tem globokim krizam, pa je četrto stoletje v Egiptu obdobje, ko se je pojavilo in utrdilo meništvo.

Pojav muslimanov v sedmem stoletju in močna več stoletna islamizacija pomeni za koptsko Cerkev drastičen upad vernikov. Ob prihodu Napoleona leta 1798 v Egipt pride na površje koptska Cerkvev po tisočletju anonimnosti zelo maloštevilna z komaj sto tisoč verniki.

Vsa ta stoletja so se s strani Rima trudili, da bi prišlo do ponovne povezanosti med koptsko in katoliško Cerkvijo. Po številnih neuspelih poskusih je papež Benedikt XIV., sredi 18. stoletja opustil idejo o združitvi koptske Cerkve z rimsko, saj je v prvi polovici 18. prišlo do nastajanja koptskih katoliških skupnosti. Pionir na tem področju je bil francoski jezuit Claude Sicard, dober poznavalec arabščine, koptske vere in kulture, ki si je pridobil zaupanje do katoličanov naklonjenega patriarha Janeza XVI. Benedikt XIV. je 4. avgusta 1741 potrdil koptsko katoliško hierarhijo. Ob teh začetkih je bilo malo duhovnikov, zato so jo do leta 1895 vodili apostolski vikarji, ki pa kljub temu, da so imeli naziv škof Kaira, niso mogli prejeti škofovskega posvečenja. Od 18. januarja do 3. junija leta 1898 so imeli v frančiškanskem samostanu Muski prvo koptsko katoliško sinodo. Ob zaključku sinode je papež Leon XIII. spoznal, da je prišel čas za imenovanje koptsko katoliškega patriarha. 19. junija na konsistoriju je z papeškim dekretom Alloquendi initium izvoljeni apostolski administrator Gregorij Makarij uradno postal patriarh. Prevzel je ime Ciril II. Pravoslavni patriarh koptske Cerkve Ciril V. je temu ostro nasprotoval.

Sedanji patriarh koptsko katoliške Cerkve je od leta 2006 Njegova blaženost Anton I. Naguib. Vseh katoličanov koptskega obredaj je okoli 265.500.