Video: Papeževa poslanica za svetovni dan miru
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Obhajamo praznik Marije, Božje Matere, in svetovni dan miru. Papež Benedikt XVI. je 44. poslanico za svetovni dan miru namenil temi verske svobode. Opozarja, da je verska svoboda še vedno ogrožena, in sicer s strani agresivnega sekularizma, verskega fundamentalizma ter kulturnega in verskega relativizma.
Papež je v poslanici za svetovni dan miru z naslovom Verska svoboda, pot do miru pozval k spoštovanju pravice do verske svobode v svetu, zlasti na Bližnjem vzhodu. Zahod je pozval, naj konča sovražnost in predsodke proti kristjanom. Nihče ne bi smel biti prisiljen v zanikanje Boga, da bi dosegel svoje pravice. Prav tako ne bi smelo biti ovir za izpovedovanje vere ali prestop v drugo vero.
Najbolj preganjana vera na svetu je krščanstvo. Vsaj 200 milijonov kristjanov je žrtev neke oblike diskriminacije. Po podatkih najnovejšega poročila o verski svobodi, ki ga je objavila krščanska organizacija Pomoč Cerkvi v stiski, vsak 7. človek ne more živeti verske svobode v polnosti.
Glede na zadnje poročilo ameriškega zunanjega ministrstva so države z najmanj verske svobode Mjanmar, Kitajska, Severna Koreja, Iran, Savdska Arabija, Sudan, Uzbekistan in Eritreja.
Msgr. Anthony Frontiero, Papeški svet za pravičnost in mir:
„Od 200 do 300 milijonov kristjanov je vsak dan podvrženih grožnjam z ubojem, pretepanjem, zaporom in mučenjem. Nadaljnjih 350 do 400 milijonov se sooča z diskriminacijo na področju službe in stanovanja. Vsako leto je zaradi vere ubitih približno 150 tisoč kristjanov“
Kardinal Peter Turkson:
'Vse države v severni Afriki so opredeljene kot islamske države. Kristjani so v manjšini in skoraj povsod brez državljanskih pravic. Zato trpijo. Težko pa je reči, čigavo trpljenje je največje in kdo trpi najbolj.“
Papež je v svoji poslanici zapisal, da je pomanjkanje verske svobode 'grožnja miru in preprečuje pristen celosten človeški razvoj'.
Evropo je opozoril na nevarnost zanikanja krščanskih simbolov, ki 'podpihuje sovraštvo' in preprečuje 'uravnoteženo' vizijo laičnosti ustanov.
Obenem je opozoril, da moralni relativizem ne vodi k mirnemu sožitju; dejansko je vir razdeljenosti.
Benedikt XVI. je obsodil tudi fanatizem in verski fundamentalizem, ker sta to skrajnosti, ki uničujeta pluralizem in pozitiven pomen laičnosti. Po papeževih besedah morajo ustanove in zakoni upoštevati versko razsežnosti družbe. Družbe, ki vsiljujejo ali zanikajo vero z nasiljem, zagrešijo krivico ljudem in zoper Boga.
Nadškof Stres: Versko svobodo z ene strani ogrožajo religijski fundamentalizem in fanatizem
Ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres ter urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič sta prevod papeževe poslanice za 44. svetovni dan miru, predstavila v sredini minulega tedna.
Kot pojasnjuje ljubljanski nadškof, versko svobodo z ene strani ogrožajo religijski fundamentalizem in fanatizem, z druge pa agresivni sekularizem in z njim povezana nestrpnost do Boga in do slehernega izražanja vernosti v javnosti in javnem delovanju verujočih ljudi. Papež versko svobodo povezuje s človekovim dostojanstvom, ki terja, da človek ostane moralni subjekt, ki išče in tudi najde Presežnost (Transcendenco, Boga) in mu ostaja zavezan na vseh področjih svojega življenja in delovanja. Verske svobode ni mogoče omejiti na svobodo bogoslužja.
