Etbin Bojc - učitelj in narodov vzgojitelj

Slovenija | 27.12.2010, 11:27

V oddaji Graditelji- Slovenci za slovenstvo smo v nedeljo, 26. decembra, spoznali življenje in delo Etbina Bojca.

Bil je učitelj z veliko začetnico, človek z velikansko ljubeznijo do družine in domovine, človek, katerega um je neprenehoma zaposlovalo razmišljanje o tem, kaj še lahko naredi za narodov blagor, človek, katerega roka je iz dneva v dan tolkla po pisalnem stroju in ustvarjala na stotine tehtnih člankov, ki so bili sad neumornega raziskovalnega dela. Človek, ki je preživel obe svetovni vojni, tudi koncentracijsko taborišče na Rabu, ves čas pa poudarjal, da Slovenci potrebujemo samozavest in krščanstvo. Ter izobrazbo. Brez znanja ni prihodnosti. V tem prepričanju je vzgojil številne generacije, ki jih je poučeval filozofijo, psihologijo in slovenščino, ohranili so ga v zelo lepem spominu.

Leta 1939 je v samozaložbi izšlo delo z naslovom Naša narodna vzgoja in obramba. V knjižici, polni stremljenja za krepitev narodne zavesti, je Bojc med drugim zapisal:

„Mi vse doslej nismo narodnega čuta in narodne zavesti gojili in dvigali dovolj in smotrno po načrtu, ker smo se sami premalo zavedali svojega ogroženega narodnega položaja in smo mirno in naivno prespali dvajsetletje, medtem ko je bil sovražnik na delu in nasejal med nami svetopisemske ljuljke tako, da se naš človek med njo malone že duši, dočim se polašča naše zemlje, priborjene z žulji in napojene s krvjo naših častitih prednikov in s trpljenjem naših očetov v preteklih stoletjih, grabežljivi tujec, ki je pri tem še vsak čas pripravljen pljuniti na nas in na naše najsvetejše. Mi smo brez priprav in kake akcije dopuščali, da danes umira naš človek tam, kjer je še pred stoletjem tekla zibel naše kulture, in da je utihnila celo slovenska molitev naših ljudi ob svetogorski Materi. Morali smo doživeti vse to in ves ta težki čas, da se streznimo in pripravimo bolje, da napravimo odločen konec takim navalom na našo zemljo in na našo narodno svobodo.“

Etbin Bojc je kot zadnji govornik pred italijansko okupacijo nastopil na ljubljanskem radiu leta 1941. Med drugim je širokemu občinstvu položil na srce naslednje:

"Danes je spet prišel čas trpljenja narodov, ki čakajo na svoje vstajenje. Posameznik živi v tesni povezavi s svojim narodom, bodisi da se teh vezi zaveda ali ne. Te vezi so vidne ali nevidne, morda le slutene ali sploh ne začutene. Čim bolj je kdo narodno osveščen in vzgojen, tem bolj občutene postanejo vse te stotere in tisočere notranje zveze. To je tako kot s človekom v družini. Kakor si morajo udje iste družine pomagati med seboj, prav tako mora tudi vsak pripadnik naroda skrbeti za skupno dobro. Do tega skupnega širšega doma čutimo s svojo zavestjo ljubezen in odgovornost, zanj se tudi žrtvujemo, ker se zavedamo, da je naše osebno življenje nujno globoko, tako krvno kot duhovno povezano s predniki. Ta narod je potreben in tudi vreden posebnih žrtev s strani svojih pripadnikov, da stopimo na branik in se žrtvujemo zanj, kadar pride v stisko. ...

Nastopil je čas trpljenja tudi za naš narod, ko se vsi Slovenci čutimo kot ena sama družina, ko stopamo na branik svoje domovine, ki je napadena. ...

Na vas je sedaj, da vsega tega ne izgubimo, kar smo s trudom in krvjo naših prednikov pridobili. …

Prepričani smo, da bo to velika preskušnja narodne in človeške zavesti v nas in da bomo po tem velikem petku, ki ga mora preživeti naš narod, doživeli tudi svojo veliko nedeljo, kakor lepo pravi že naš Cankar: „Prišel je dan, ko smo morali zadeti križ na svoje rame in nastopiti krvavo pot na Golgoto. Trpeli bomo in dotrpeli ter doživeli svoje narodno vstajenje in poveličanje.“

Delo Etbina Bojca je raznoliko. Že v dijaških in študentskih letih je sodeloval v katoliškem mladinskem gibanju in bil nekaj časa tudi predsednik Slovenske dijaške zveze. Posvečal se je preučevanju življenja in dela Antona Martina Slomška in napisal tri knjige o njem. Drugo obsežnejše področje dela Etbina Bojca je zgodovina slovenskega šolstva, tretje pa zbirka pregovorov. Delo je leta 1974 izdala Državna založba Slovenije pod naslovom Pregovori in reki na Slovenskem.

Etbin Bojc je umrl 30. decembra 1975, star 69 let. Zapustil je bogato dediščino, ki si vsekakor zasluži podrobnega pregleda in izbora v knjižni obliki.