Pevci in godci na državnem srečanju v Laškem, 2. del
| 13.12.2010, 07:00
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo predvajali drugi del državnega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo 20. novembra v Laškem. Prireditev je gostil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Laško.
Na že tradicionalni prireditvi Pevci nam pojejo, godci pa godejo so tokrat večjo pozornost namenili neposrednim nosilcem ljudskega glasbenega izročila, tistim, ki so znanje sprejeli neposredno od svojih prednikov in pesem spremljali v njenem življenju na vasi.
Skupine je na podlagi ogledov šestih regijskih srečanj, ki so bila v Ormožu, Črenšovcih, Zabukovju, Litiji, Ilirski Bistrici in na Ravnah na Koroškem, za letošnje državno srečanje izbrala Jasna Vidakovič, ki je tudi oblikovala program in vezno besedilo.
Med štirinajstimi skupinami, smo v najbolj pristni izvedbi slišali stare tonovske načine iz Prekmurja, petdelni ritem, ljudsko štiriglasje - petje »na tretko«, pa vezano petje med kiticami, stopničasto petje in značilne barve fantovskega triglasja. Po vsebini pa vsakovrstne pesmi; pripovedne, ljubezenske, vojaške, obredne, ohcetne, mrliške, pa plesne viže iz Bele krajine, s Primorske, Gorenjske in Kozjanskega.
Pevke iz Žižkov, pevce Kopači in pevke Trstenke iz Podlehnika, Fante s Preske, Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice, pevce iz Globokega in Janeza Pezdirca s harmoniko smo predstavili že prejšnjo soboto.
V tokratni oddaji smo v uvodu slišali godca z diatonično harmoniko, imenovano plonarica ali triestina. Palmiro Krmac, staroselec iz Čenturja v Slovenski Istri, čarodejne zvoke svoje čez sto let stare harmonike izvablja s posebnim vlečenjem meha, pa tudi z izostrenim občutkom za glasbeni čas, za tempo.
Pristno fantovsko petje, s svojevrstno zvočno barvo glasov, ki mu dajeta pečat mehak glas »naprej« in odprt, nekoliko oster glas »čez«, so razgrnili pevci iz Šentruperta.
Z ubranim petjem in spominom na četrti glas, glasom »na tretko«, so se oglasile pevke iz Rogatca.
Napeva Fantje se zbirajo in Slišala sem ptičko pet je zapela skupina Paridolske korenine. To so fantje, ki se zavedajo svojih korenin in so odločni vdihniti življenje starim domačim napevom. Njihova pozornost je namenjena predvsem starim vojaškim, ohcetnim, ljubezenskim in pripovednim pesmim. Koreniti basi podpirajo zanesljivi glas »naprej« in svojevrstno barviti glas »čez« ter pletejo ubrano večglasje.
Med Paridolci pa dva pevca tudi godeta: Viki Novak na klarinet, Ivan Robič pa na harmoniko. Oba s precejšnjo preteklo kilometrino na ohcetih.
Na letošnjem državnem srečanju sta nastopili tudi dve mlajši skupini. Mlade pevke in pevci skupine Mlada Zarja iz Račne na Dolenjskem so presenetili z ubranim večglasjem, ki so mu pri eni pesmi dodali še glas »na tretko«.
Štirje mladi godci na diatonično harmoniko, klarinet, gosli in kontrabas, ki se družijo v Alpskem godčevskem sestavu Akademske folklorne skupine Ozara s Primskovega pri Kranju, pa so navdušili s sproščenim muziciranjem v duhu izvirnosti in zvestobe do ljudskega podajanja godčevskih melodij.
