Video: Cerkev po svetu v letu 2010
Svet | 31.12.2010, 07:00 Marta Jerebič
Papež Benedikt XVI. je letos opravil pet mednarodnih potovanj. Cerkev po svetu so pretresali škandali zaradi spolnih zlorab mladoletnikov s strani duhovnikov. Sklenili smo leto duhovnikov, dobili nove ljudi na vodstvena mesta v rimski kuriji. Opozarjali smo na kršenje verske svobode po svetu. Ob vsem tem pa nismo pozabili na pozitivne dogodke in druge zanimivosti.
Papeževa mednarodna potovanja
Benedikt XVI. se je letos mudil na Malti, Portugalskem, Cipru, v Veliki Britaniji ter v Komposteli in Barceloni v Španiji.
Malta, 17. - 18. april 2010
Malto, ki je praznovala 1950. obletnico brodoloma sv. Pavla, je papež obiskal 17. in 18. aprila. Po papeževih besedah brodolom apostola Pavla na Malti ni bil naključen, ampak izraz Božje previdnosti. 98 odstotkov Maltežanov je katoličanov, zato jih je sveti oče spodbudil, naj krščanski pogled še naprej navdihuje njihove odgovore na velike družbene in moralne izzive sedanjega časa. Še posebej je ob tem nagovoril mlade: „Mlade Maltežani sem povabil, naj po vzoru duhovnega potovanja sv. Pavla tudi njihovo življenje spremeni srečanje s Kristusom, naj se ne bojijo viharjev v življenju, niti brodolomov, saj je Božji načrt ljubezni močnejši od vsakega viharja in brodoloma.“
Ciper, 4. - 6. junij 2010
S sv. Pavlom je bil povezan tudi obisk Cipra, kjer se je Benedikt XVI. mudil od 4. do 6. junija. V nekem smislu je bilo to nadaljevanje obiska na Malti in lanskega obiska v Sveti deželi, s čimer je dodal nov kamenček v mozaiku svojih romanj na kraje, ki so zaznamovali zgodovino Cerkve. Obisk je sicer potekal tudi v znamenju umora predsednika turške škofovske konference, msgr. Luigija Padoveseja, ki bi se moral udeležiti srečanja s papežem. Sveti oče je namreč na Cipru škofom Bližnjega vzhoda predal delovni dokument sinode za Bližnji vzhod, ki je oktobra potekala v Vatikanu. Zato je s Cipra odmeval predvsem papežev poziv k miru na Bližnjem vzhodu: „Poklicani smo, da presežemo naše razlike, prinesemo mir in spravo, kjer vladajo konflikti, in ponudimo svetu sporočilo upanja. Ob tej priložnosti bi rad ponovil svoj poziv k hitrim in usklajenim mednarodnim prizadevanjem za razrešitev napetosti na Bližnjem vzhodu, preden bodo spori privedli do še večjega prelivanja krvi.“
Portugalska, 11. - 14. maj 2010
Papežev obisk na Portugalskem od 11. do 14. maja je potekal v znamenju 10. obletnice beatifikacije Jacinte in Frančiška ter pete obletnice smrti sestre Lucije, pastirčkov, ki se jim je leta 1917 v Fatimi prikazala Marija. Zato je sveti oče največ pozornosti namenil prav fatimskemu sporočilu tolažbe in upanja: „To sporočilo se osredotoča na molitev, pokoro in spreobrnjenje, in presega nevarnosti in grožnje zgodovine. Ljudi vabi, da zaupajo v Božje delovanje.“ je dejal papež in dodal, da je čutil duhovno podporo svojega predhodnika Janeza Pavla II., ki je Fatimo obiskal trikrat.
Kompostela in Barcelona, Španija, 6. - 7. november 2010
Predvsem romarski je bil tudi obisk Kompostele in Barcelone v Španiji, 6. in 7. novembra. Z romanjem k sv. Jakobu v svetem kompostelskem letu je papež obiskal tretje najpomembnejše krščansko romarsko mesto, za Jeruzalemom in Rimom. Je pa obisk v Španiji potekal v znamenju poziva k ohranjanju krščanskih korenin. Benedikt XVI. je že na poti tja dejal, da je Španija izvorno verna dežela, ki pa je razvila močno in napadalno laičnost, antiklerikalizem in sekularizem. Zato je pozval k ohranitvi krščanskih korenin. Poudaril je, da Evropa ne sme biti pozorna samo na materialne potrebe, ampak tudi na duhovne. Evropo je tako znova pozval, naj se ne boji in naj se odpre Bogu.
Obisk v Barceloni pa je potekal v znamenju posvetitve svetišča Svete družine v baziliko: „Čudovito delo – polno verske simbolike, dragocenega prepletanja oblik, privlačne igre luči in barv – velikanska kamnita skulptura, ki je sad globoke vere, duhovne občutljivosti in umetniškega talenta Antonia Gaudija, kaže na pravo svetišče, kraj resničnega bogočastja, na nebesa, kamor je Kristus odšel, da bi za naše dobro stopil pred obličje Boga.“
VIDEO: Najlepi posnetki iz Kompostele
Velika Britanija, 16. - 19. september
Morda največ pozornosti že skozi celo leto pa je imel papežev obisk v Veliki Britaniji - od 16. do 19. septembra. To pa zato, ker je šlo zares za zgodovinski obisk. To je bil prvi državniški obisk od časa reformacije v tej državi. Naj spomnimo, da je papeža sprejela britanska kraljica Elizabeta II. Benedikt XVI. je postal tudi prvi papež, ki je vstopil v lambethsko palačo, uradno in zgodovinsko rezidenco anglikanskega primasa. Bil pa je tudi prvi papež, ki je vstopil v westminstrsko palačo, kjer je sedež britanskega parlamenta. Vrhunec njegovega potovanja pa je bila beatifikacija kardinala Johna Henryja Newmana.
Drugi dogodki v Cerkvi po svetu
VIDEO: Deset najpomembnejših novic iz Vatikana v letu 2010
Spolne zlorabe
Tudi letos so Sveti sedež in Cerkev po svetu pretresali škandali zaradi spolnih zlorab mladoletnikov s strani duhovnikov. Velik odmev je imela racija belgijske policije na sedežu bruseljske nadškofije, pa tudi apostolska vizitacija na Irskem in papeževo pismo irskim katoličanom. Sicer pa se je papež Benedikt XVI. na skoraj vsakem mednarodnem potovanju dotaknil te boleče teme in prisluhnil žrtvam spolnih zlorab.
Sveti sedež in posamezne škofovske konference po svetu so tej temi namenjale veliko pozornosti. Kongregacija za nauk vere je poostrila norme za obravnavanje primerov spolnih zlorab. Posodobljene tovrstne dokumente je objavila aprila in julija, na zadnjem konzistoriju kardinalov pa je napovedala, da pripravlja okrožnico z novimi smernicami, ki jo bodo prejele vse škofovske konference.
Konzistorij kardinalov, menjave v rimski kuriji
Papež Benedikt XVI. je letos sklical tretji konzistorij v času svojega papeževanja, na katerem je imenoval 24 novih kardinalov. Med drugim so kardinalsko čast prejeli nekateri vodje vatikanskih uradov, zlasti tisti, ki so na vodstvena mesta prišli letos oziroma od zadnjega konzistorija, ki je bil leta 2007. Med njimi velja omeniti prefekta Kongregacije za svetniške postopke in za duhovnike, Italijana Angela Amata in Maura Piacenzo ter predsednika Papeških svetov za spodbujanje krščanske edinosti in za kulturo, Švicarja Kurta Kocha in Italijana Gianfranca Ravasija.
VIDEO: Intervju s prefektom Kongregacije za duhovnike, kardinalom Maurom Piacenzo
Novi prihodi dopolnjujejo vzpon papeževih osebnih prijateljev in teoloških varovancev na ključna mesta v Vatikanu. Ouelleta, Kocha in Fisichello že več let vežejo posebne vezi z Benediktom XVI. Fisichella je veteran na rimskem prizorišču in je z Ratzingerjem sodeloval pri pripravi okrožnice Janeza Pavla II. z naslovom Vera in razum. Ouellet in Koch pa sta se gibala v teoloških krogih, povezanih z revijo Communio, katere soustanovitelj je bil tudi Joseph Ratzinger.
Sklep leta duhovnikov
Večji dogodek v Cerkvi po svetu je bil sklep leta duhovnikov. Rim je ob tej priložnosti preplavilo več kot 15 tisoč duhovnikov z vsega sveta. Med njimi je bilo tudi okoli 100 duhovnikov iz Slovenije, ki jih je vodil mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek. V pogovoru za naš radio je povedal, da bi morali biti sadovi leta duhovnikov namenjeni prenovi celotne družbe.
Papežev obisk rimske sinagogeOdmeval je tudi januarski obisk papeža Benedikta XVI. v rimski sinagogi. Prvi papež, ki je sploh prestopil prag sinagoge, je bil Janez Pavel II., ki je leta 1986 obiskal sinagogo v Rimu. Benedikt XVI. pa je do zdaj obiskal tudi sinagogo v Koelnu in New Yorku.
Odnosi z anglikanci
Nova stran odnosov pa se piše tudi z Anglikansko Cerkvijo. Pet anglikanski škofov in približno 50 duhovnikov je napovedalo prestop v katoliško Cerkev. Postopek bo stekel v obdobju med januarjem in binkoštmi. Po merilih, ki jih je pred približno letom dni določil papež Benedikt XVI., naj bi v polno skupnost z Rimom stopili v posebej zanje ustanovljenem ordinariatu, še naprej pa bodo lahko ohranjali svojo anglikansko tradicijo.
VIDEO: Odnosi z anglikanci
Nov vodja Srbske pravoslavne Cerkve
Srbska pravoslavna Cerkev pa je v začetku leta dobila novega vodjo - patriarha Irineja. Na položaju je nasledil patriarha Pavleta, ki je po dolgotrajni bolezni umrl novembra 2009.Papež Benedikt XVI je ob tem izrazil upanje, da bosta Cerkvi poglobili sodelovanje.
Preiskovalna komisija o Medžugorju
Kongregacija za verski nauk je marca ustanovila Mednarodno preiskovalno komisijo o Medžugorju, ki ji predseduje kardinal Camillo Ruini. Delo komisije poteka pod oznako zaupno, o rezultatih pa bo presojala Kongregacije za verski nauk. Kot je znano, naj bi se v Medžugorju od leta 1981 prikazovala Marija. Prikazovanj do zdaj še ni priznal ne Vatikan ne tamkajšnja škofija.
Umrl kardinal Tomaš Špidlik
Svojo zemeljsko pot je letos sklenilo tudi nekaj kardinalov, med njimi jezuit Tomáš Špidlík. Bil je velik poznavalec krščanske vzhodne duhovnosti. Večkrat je obiskal Slovenijo, v naš jezik je prevedenih več njegovih del, poleg tega pa je bil tudi nekaterim slovenskim jezuitom profesor, duhovni voditelj in voditelj duhovnih vaj, predvsem pa duhovni učitelj ekipe Centra Aletti v Rimu.
Nova veleposlanica Republike Slovenije pri Svetem sedežu
Svoj 4-letni mandat predstavnika Republike Slovenije pri Svetem sedežu pa je letos končal dr. Ivan Rebernik. Nova zastopnica naše države v Vatikanu je postala Maja Marija Lovrenčič Svetek. Poverilne listine je papežu predala 22. oktobra.
Verska svoboda po svetu
VIDEO: Poročilo organizacije Pomoč Cerkvi v stiski o verski svobodi
Kar 70 odstotkov ljudi svoje vere ne more živeti v polni svobodi. Najbolj preganjana religija je krščanstvo. Žrtev diskriminacije je najmanj 200 milijonov kristjanov. To je pokazalo poročilo o verski svobodi po svetu, ki ga vsaki dve leti objavi katoliška organizacija Pomoč Cerkvi v stiski. Študija je na splošno pokazala, da verska svoboda po svetu upada in da je ta pravica bolj ogrožena kot pred dvema letoma.
V 21 deželah od 194, kolikor jih je preučevala, je komaj kaj verske svobode. Poročilo versko preganjanje razvršča na politično preganjanje in preganjanje s strani pripadnikov drugih verstev.
Predsednik organizacije Pomoč Cerkvi v stiski: Peter Sefton Williams, je za televizijsko agencijo Romereports povedal: „Politično zatiranje in diskriminacijo beležimo v državah, kot so Kitajska, Kuba, Severna Koreja in Vietnam.“
Največ pozornosti v tem smislu je v zadnjem letu pritegnila Kitajska, kjer je znova prišlo do nezakonitega škofovskega posvečenja, pa tudi prisilne udeležbe škofov, ki so zvesti Rimu, na zasedanju kitajskega državno nadzorovanega združenja.
Preganjanje s strani pripadnikov drugih verstev pa je ostro zlasti v deželah z muslimansko večino. „Gre za države, kot je Saudska Arabija, kjer je nemogoče, da bi katera koli krščanska ali druga nemuslimanska skupina, pripravila in imela javno molitev. Potem so tu še države, kot sta Somalija in Sudan,“ je še povedal predsednik organizacije Pomoč Cerkvi v stiski.
Sinoda škofov za Bližnji vzhod
Kako živeti krščanstvo sredi muslimanskega sveta je posebej do izraza prišlo na oktobrski sinodi škofov za Bližnji vzhod. Zasedanja se je v Vatikanu udeleževalo 185 sinodalnih očetov. Med njimi je bilo več kot 100 škofov z Bližnjega vzhoda.
Posebna pozornost pri tem je bila namenjena Iraku. Življenje v tej državi ostaja težko. To je dežela, ki je opustošena zaradi vojne, kjer nasilje še vedno narašča. Ko se prebivalci v Bagdadu odpravijo od doma, ne vedo, ali se bodo vrnili živi.
Atentat v Iraku
Le nekaj dni po koncu sinode za Bližnji vzhod je v Bagdadu prišlo do enega najhujših napadov na iraške kristjane v zadnjih desetletjih - do pravega pokola kristjanov. In to ne kjerkoli, ampak v cerkvi sirskega obreda v iraški prestolnici, v kateri se je pri maši nahajalo približno 100 vernikov.
VIDEO: Pričevanje žrtev napada v Iraku
»Življenje kristjanov v Iraku je bilo do takrat bolj ali manj normalno. Tu in tam so bile eksplozije, vendar so se stvari umirile. Toda tokrat je bilo drugače,« je za televizijsko agencijo Romereports povedala ena izmed ranjenih iraških deklet.
Ko so teroristi vdrli v stolnico, so brez razločevanja streljali med zbrane in pustili za seboj 58 mrtvih in 75 ranjenih.
„Skušali smo zapreti cerkvena vrata, a so jih teroristi odprli z bombami. Prišli so in iskali vse mlade može, da bi jih pobili. Začeli so pobijati otroke, ker jih je motilo njihovo jokanje.“
S tem zadnjim napadom, ko so prišli v cerkev med mašo, je očitno, da želijo kristjane pregnati iz dežele, je povedal iraški duhovnik Georges Jahola:
"V napadu smo izgubili tudi dva duhovnika. Umrla sta za svojo vero. Ponudila sta se v smrt za druge, za skupnost, ki je bila v cerkvi, prosila sta, naj ju ubijejo, da bi druge pustili prosto oditi. Toda teroristi niso soglašali. Mučeništvo teh dveh duhovnikov nas krepi v naši veri.«
Umor škofa Luigija Padoveseja
Med dogodki, ki zadevajo versko svobodo, ne moremo mimo umora apostolskega vikarja Anatolije in predsednika turške škofovske konference, škofa Luigija Padoveseja, ki ga je 3. junija v Iskenderunu ubil njegov voznik. Kot številni umori v zadnjem času v Turčiji, verjetno tudi ta ne bo dobil sodnega epiloga.
Sporni zakon o bogokletju v Pakistanu
Na področju verske svobode je bila pozornost svetovne javnosti v tem letu usmerjena tudi v Pakistan in njen sporni zakon o bogokletju. Za njegovo odpravo so se poleg Svetega sedeža zavzele tudi druge tuje vlade, saj so na podlagi njega kristjani obtoženi kaznivih dejanj, ki pravzaprav nimajo nobene osnove. Tako je tudi s primerom kristjanke Asie Bibi. Dovolj je ustno pričevanje štirih prič, najbolje moških muslimanov, ki trdijo, da je nekdo izrekel kaj proti Mohamedu ali Koranu, in že avtomatično pride do obsodbe.
Zakon je tako orožje pritiska, grožnje, izsiljevanja in kaznovanja kristjanov oziroma vseh verskih manjšin, ki se znajdejo v nemilosti nekega osebnega maščevanja.
In kaj ob koncu povedati vsem tistim ljudem, ki v svojih državah trpijo versko preganjanje? „Moramo ohraniti vero in prepričanje, da vas je Bog posadil v določeno okolje in zatorej morate danes v njem cveteti,“ je dejal predsednik Papeškega sveta za medverski dialog, kardinal Jean Louis Tauran.
Pozitivne novice in zanimivosti, ki smo jih objavili v letošnjem letu.100-letnica rojstva blažene Matere Terezije
Najprej ne moremo mimo 100. obletnice rojstva blažene Matere Terezije iz Kalkute. Papež Benedikt XVI. jo je ob tej obletnici označil kot neprecenljiv dar za svet. Njeno poslanstvo danes nadaljuje 5 tisoč sester redovne skupnosti misijonark ljubezni, ki delujejo v več kot 700 skupnostih v 135 državah sveta, tudi v Sloveniji. Sedanja vrhovna predstojnica redovne skupnosti s. Mary Prema, je ob omenjenem jubileju povedala, da Mati Terezija ni nikoli dala nobenih navodil za prihodnost reda. Njeno edino in stalno priporočilo je bilo le to, da si morajo misijonarke neprestano prizadevati, da postajajo vedno bolj svete. Sicer pa je za kanonizacijo Matere Terezije potrebno priznanje še enega čudeža. Postulator njenega postopka je povedal, da doslej še ni bilo dovolj močnega čudeža, ki bi ga priznal medicinski odbor v Vatikanu, vendar molijo in upajo.
Čudeži se dogajajoMolili in močno upali so letos v Čilu, kjer se je po po 70 dneh ujetništva v rudniku rešilo vseh 33 rudarjev. Mnogi so dogodek označili za čudež. O tem je za naš radio spregovorila usmiljenka, s. Ljudmila Rus, ki že več kot 50 let deluje v Čilu.
„Vsi rudarji pravijo, da so čutili Boga in imeli veliko zaupanje vanj. Prvi, ki je prišel ven, se je najprej zahvalil Bogu, šele nato je pozdravil svoje sorodnike in predsednika. Videle smo, da so ljudje zelo verni, globoki. Veliko si pomagajo med seboj. S tega vidika se lahko veliko naučimo od njih.“
Benedikt XVI. postal 7. najstarejši papež v zgodovini
Benedikt XVI. je letos postal 7. najstarejši papež v zgodovini oziroma vsaj v zadnjih 600 letih, kolikor obstajajo verodostojni podatki. Na prvem mestu je Leon XIII, ki je umrl leta 1903 v starosti 93 let. Šesto mesto med najstarejšimi papeži trenutno zaseda Janez Pavel II., ki ga bo Benedikt XVI. prehitel februarja 2012. Četrto mesto na lestvici bo 83-letni Benedikt XVI. dosegel čez dve leti.
Izvolitev Ratzingerja veliko presenečenje za ameriško diplomacijoZadeva Wikileaks ni zaobšla niti Vatikana, saj se na najmanjšo državo na svetu nanaša okoli 800 diplomatskih depeš. Očitno pa ameriške obveščevalne službe niso mogle prodreti onkraj zidov Sikstinske kapele. Sodeč po tajnih ameriških dokumentih je bila namreč izvolitev Josepha Ratzingerja popolno presenečenje. Ameriška diplomacija je pričakovala izvolitev nekega južnoameriškega kardinala.
VIDEO: Wikileaks: izvolitev Ratzingerja presenečenje
Knjižna uspešnica Luč sveta
Velik odmev je doživela tudi knjiga – intervju s papežem Benediktom XVI., ki jo je napisal nemški novinar Peter Seewald. Knjiga z naslovom: Luč sveta. Papež, Cerkev in znamenja časov, je že prava uspešnica. Ljubitelji branja medtem željno pričakujejo izid 2. del papeževe knjige Jezus iz Nazareta, ki je posvečeno Kristusovemu trpljenju in vstajenju. Dokončal ga je maja letos, besedilo prevajajo v večje svetovne jezike, knjiga pa bo v skladu s svojo vsebino v knjigarne prišla spomladi prihodnje leto, pred veliko nočjo. Benedikt XVI. je sicer poleti začel pisati že tretji del te knjige, ki bo posvečen Jezusovemu otroštvu.
Trimilijonti romar v Sveti deželi
Sveta dežela je za letošnji božič dobila prvo krščansko radijsko postajo. Oddaja iz kraja Taybe, ki je še edina krščanska vas v Palestini. Ker leži na tisoč metrih nadmorske višine, lahko pokriva celotno območje. Program nastaja tudi v sodelovanju z Radiem Vatikan.
Ostajamo v Sveti deželi. Izrael je v začetku decembra uradno zabeležil trimilijontega turista. Sveta dežela tako v primerjavi s prejšnjim letom beleži rekorden obisk romarjev. Vse to pa je spodbudno predvsem za tamkajšnje prebivalstvo, saj turizem za številne kristjane predstavlja edini dohodek.
VIDEO: Trimilijonti romar v Sveti deželi
Čevlji in ekumenizem
Znano je dejstvo, da lahko dobri čevlji pomagajo, da noge manj bolijo in olajšajo utrujenost nog. Pa bi lahko kaj pripomogli tudi za edinost med kristjani? Čevljar Adriano Stefanelli meni, da je vredno poskusiti. Ta italijanski čevljar iz Novare, znan kot eden papeževih čevljarjev, je ob splošni avdienci, 25. avgusta, papežu prinesel dva para čevljev, rdečega in belega iz satena. Stefanelli je za vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano povedal, da so beli čevlji enak model, kot čevlji, ki jih je naredil za moskovskega in vseruskega patriarha Kirila. Razlika je le v tem, da je patriarh želel svoje iz črnega satena. To je majhno znamenje za krepitev krščanske edinosti, je dejal 62-letni čevljar in dodal, da to pri njem ni noč novega, saj je prejšnja leta pošiljal podobne čevlje nekdanjemu patriarhu Alekseju II. v Moskvi in ekumenskemu patriarhu Bartolomeju v Carigradu. Čevljar je razkril, da so vsi čevlji ročno delo po načinu, ki se ga je naučil od očeta, in da za en par porabi 30 dni.
Bart in Homer Simpson sta katoličanaPregled pozitivnih dogodkov in drugih zanimivosti iz življenja Cerkve po svetu v letu 2010 končujemo s priljubljeno animirano televizijsko serijo Simpsonovih, ki jo je ob 20-letnici njenega nastanka pohvalil tudi vatikanski dnevnik L'osservatore Romano. Čeprav serija pogosto nespoštljivo govori o veri, vseeno lahko služi za izhodišče pogovorov o veri, družini, odnosih med ljudmi in podobno. Jezuitska revija La Civilita Cattolica je analizirala epizodo iz leta 2005 z naslovom Oče, sin in sveta gostujoča zvezda, v kateri se Bart in Homer spreobrneta v katoliško vero. Producenti Simpsonovih so po objavi članka sicer izjavili, da Simpsonovi niso katoličani. Bart in Homer sta se spreobrnila le za prej omenjeno epizodo, je povedal izvršni producent serije Al Jean. Kakorkoli, Simpsonovi ostajajo med redkimi televizijskimi programi za otroke, v katerem se vedno znova pojavljajo teme o krščanski veri, religiji in vprašanju Boga, je zapisal L'osservatore Romano.
