Brez praznikov družba propade

Slovenija | 29.12.2010, 18:00

V prazničnem tednu med božičem in Silvestrovim smo v sredino popoldansko oddajo „Pogovor o“ povabili ljubitelja praznikov etnologa prof. dr. Janeza Bogataja in antropologa prof. dr. Jožeta Ramovša. Pogovarjali smo se o praznikih.

Ljubitelj praznikov

Etnolog dr. Bogataj je velik ljubitelj praznikov, ker kot pravi, so ga starši tako naučili ter vzgojili. V današnjem času se ljudje premalokrat poglobimo v pomen besede praznik. V etimološki vedi to pomeni, prazen biti. Vendar česa, pomeni prazen biti dela, ne delati. Drugače pa biti polen marsičesa drugega, vseh duhovnih poglobitev, ki nam jih prazniki omogočajo. V tej naši ljubi sodobni družbi smo že povsem pozabili, da je treba praznično vzdušje stopnjevati. Prazniki potrebujejo pričakovanje, potrebujejo stopnjevanje. Praznik ni, da greš zvečer v veleblagovnico po napol pripravljeno večerjo, prideš domov in rečeš, zdaj imamo pa praznik. Dr. Bogataj se iz mladosti posebej spominja vonjev. Vsak dan je hiša dišala drugače, ko je mati pripravljala praznične dobrote. Vonji so se dopolnili s kadilom ob blagoslovu prostorov. To je bil, vključno s pogovori v družini, praznik. Prav to so vrednote, ki nam jih to praznično obdobje, tudi v sodobnem svetu, ponuja. Odlična izhodišča in izzivi. Prazniki v sodobni družbi omogočajo, da upočasnimo ritem in najdemo čas zase in bližnje.

Ne pozabimo na knjige

Dr. Ramovš je opozoril tudi na branje. December, zima je pravi čas za knjigo. Prazniki so priložnost tudi za skupno prebiranje lepih knjižnih del. Zakaj pa ne? In ob tem tudi za pesem. Včasih so veliko peli, kaj ko bi to navado obudili? Dr. Ramovš je spomnil in obenem opozoril na pomembno dejstvo, da je brez praznikov človek prazen. Postaja stroj in družina propade. Danes zaradi drugačnih razmer težko praznujemo tradicionalno, časi se spreminjajo vendar razmere za praznovanje niso slabše, temveč boljše. Več vemo, imamo širši razgled in večinoma tudi več sredstev. Pogoji za praznovanje, so boljši. Treba si je samo vzeti čas za človeka, za praznike. To je osnovni pogoj.

Prazniki se spreminjajo

Praznik s svojo drugačnostjo omogoča, da delamo, kar v vsakdanjem hitenju ne moremo. Treba je zelo zelo malo za vstop v praznični, drugačni svet. Vsaj enkrat na leto lahko prekinemo in izstopimo iz hitrega, ubijajočega tempa, ki ga živimo na vseh ravneh in vseh oblikah.

Potrošniška „kultura“, bolj kot kdaj koli, spreminja praznike in način praznovanja. Zahajanje med police trgovin, ki se je zelo razbohotilo, nas še dodatno obvezuje k tehtnemu premisleku o praznovanju.

Namesto sonca koledar

Prav pošastno je, v kako zrežiranem svetu živimo. Res pa je, da iz tega vlaka ne moremo izstopiti. Ves svet se danes ravna po koledarju in ne več po soncu. Morda smo zato pozabili na dobro praznovanje. Veste katere družbe so uspele, tiste, ki dobro, lepo in uspešno praznujejo. V zahodni družbi pa žal danes praznujemo bolj na način, ki je omamen in ne več na način, ki je sproščujoč in prinaša zadovoljstvo. Počasi izgubljamo praznovanje. S tem pa tudi dobro, zdravo družbo.

Ne pozabimo, praznik je tisti, ki posameznika in družino spravi v ravnotežje. Še več podrobnosti o pomenu praznikov in praznovanja pa v posnetku oddaje.