Papež v poslanici: Kristjani so najpogosteje preganjana verska skupnost

Škofovska konferenca 29. 12. 2010, 13:13 Petra Stopar

Ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres ter urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič sta predstavila prevod papeževe poslanice za 44. svetovni dan miru, ki bo v soboto. Papež je poslanico naslovil „Verska svoboda – pot do miru“, iz nje pa med drugim izhaja, da je verska svoboda bistvena prvina pravne države.

Besedilo letošnjega papeževega sporočila za 44. dan miru, ki ga v Katoliški Cerkvi obhajamo 1. januarja, se začenja z omembo nasilja nad kristjani v Iraku in v nadaljevanju govori o verski svobodi v njeni povezanosti z zagotavljanjem miru na svetu. "Kristjani so danes tista verska skupnost, ki doživlja največ preganjanj zaradi svoje vere", je med drugim zapisal sveti oče v poslanici. Nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres se je ob tem za primer skliceval na poročanje Slovenske tiskovne agencije, da so v Nigeriji islamisti med božičnimi prazniki zopet pobili okrog 80 kristjanov.

Verska svoboda, ki je predmet letošnjega papeževega razmišljanja, je po mnenju predsednika Slovenske škofovske konference bistven sestavni del človekovih pravic. To je vesoljna človekova pravica. "Verska svoboda je … bistvena prvina pravne države: ni je mogoče zanikati, ne da bi s tem hkrati napadli vse pravice in temeljne svoboščine, saj je njihova sinteza in vrhunec. Verska svoboda je lakmusov papir za preverjanje upoštevanja vseh drugih človeških pravic", je še poudaril papež.

Kot pojasnjuje ljubljanski nadškof, versko svobodo z ene strani ogrožajo religijski fundamentalizem in fanatizem, z druge pa agresivni sekularizem in z njim povezana nestrpnost do Boga in do slehernega izražanja vernosti v javnosti in javnem delovanju verujočih ljudi. Papež versko svobodo povezuje s človekovim dostojanstvom, ki terja, da človek ostane moralni subjekt, ki išče in tudi najde Presežnost (Transcendenco, Boga) in mu ostaja zavezan na vseh področjih svojega življenja in delovanja. Verske svobode ni mogoče omejiti na svobodo bogoslužja.

Kot svoboda javnega izražanja vernikom priznava pravico, da sodelujejo in prispevajo k družbeni ureditvi. Papež namreč pravi: »Izključitev vere iz javnega življenja jemlje veri njen življenjski prostor, ki se odpira v presežnost«. Dodaja še: "Tudi družba kot izraz osebe in njenih konstitutivnih razsežnosti mora živeti in se organizirati tako, da bo omogočala odprtost v presežnost. Prav zaradi tega zakoni in ustanove neke družbe ne smejo biti oblikovani tako, da prezrejo religiozno razsežnost državljanov ali da jo popolnoma izločijo. Zakoni morajo biti oblikovani z demokratičnim sodelovanjem državljanov, ki se zavedajo svojega pomembnega poslanstva, ter po meri osebe, da jo bodo podpirali v njeni religiozni razsežnosti".Papež poudarja, da verska svoboda nikakor ni povezana z etičnim ali moralnim skepticizmom ali relativizmom, ampak z dostojanstvom sleherne človeške osebe, za katero je svobodno in odgovorno iskanje transcendence bistveno.

Za Cerkev je medreligijski dialog zelo pomemben za sodelovanje vseh verskih skupnosti pri iskanju in utrjevanju miru, meni nadškof Stres in navaja misel Benedikta XVI., da so „voditelji vélikih verstev glede na svoj položaj, vpliv in avtoriteto v svojih skupnostih prvi poklicani k medsebojnemu spoštovanju in dialogu“. Predsednik SŠK je prepričan, da v globaliziranem svetu in družbi, ki je vedno bolj etnično in kulturno pluralna, velike religije ne bi smele biti problem, temveč opora za edinost in slogo.