Oman: Enoumja ne bo mogoče restavrirati
Slovenija | 23.12.2010, 19:33
„Ni prav, da vladajoči politiki ponovno vlečejo na dan tisto, zaradi česar smo razdeljeni in s tem povečujejo razdor v isti sapi, ko kličejo k enotnosti,“ je na slavnostni akademiji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve ob 20. obletnici samostojnosti in enotnosti dejal starosta slovenske politike Ivan Oman, ki je še dodal, da "kdor ni protikomunist, ni demokrat".
Oman je v svojem nagovoru poudaril, da je samoodločba slovenskega naroda pomenila začetek nove dobe za slovenski narod. "Izglasovali smo slovensko državo, po šestih mesecih priprav se je potem zgodil zgodovinski eksodus - slovenski izhod iz Egipta čez Rdeče morje v svobodo in suverenost," je dejal Oman. Danes pa se sprašuje, "ali res tavamo po puščavi in žalujemo za egiptovskimi lonci mesa, ki jih pa v resnici niti ni bilo". Različnost v pogledih različnih političnih opcij je sicer po njegovem prepričanju popolnoma normalna in ni nič slabega. V pogovorih pred plebiscitom pa se je pokazalo, da je te razlike mogoče preseči.
Ivan Oman je na akademiji po ustanovitvi novega združenja v Ljubljani še dejal, da bo prišel čas, „ko bodo naši potomci enotni tudi ob tistem ob čemer smo sedaj razdvojeni, prišel bo čas. Sicer pa, Bog živi nam deželo, Bog živi ves slovenski svet.“ Oman, ki trdi, da enoumja ne bo mogoče restavrirati je spomnil tudi na vlogo, ki jo je imel pri osamosvajanju Demos, ob tem pa zavrnil očitke, da je desnica v Demosu hotel uveljaviti avtoritarno komunistično logiko. Oman je dejal, da je to želel uveljaviti tisti del Demosa, „ki mu je bila všečna romunizacija Slovenija. Vse zaradi bolesne alergije na tisto čemur pravijo desnica v Demosu, pri tem pa pozabljajo, da bi brez te desnice še lep čas čakali na mednarodno priznanje Slovenije, torej na dan samostojnosti in enotnosti.“
"Nekateri so si demokracijo vzeli preveč svobodno in pozabljajo na narod," pa je v nagovoru v Slovenski filharmoniji v Ljubljani dejal primorski pisatelj Boris Pahor, ki je okrcal tudi premierja Boruta Pahorja, češ da hodi prosit v Rim za denar za zamejce, ki jim po zakonu pripada.
