Tokijski nadškof Okada in škof Jamnik
Zanimanje za versko življenje se veča
Slovenija
Japonski Univerzi, Sophia University in Tsuda University, sta sredi novembra povabili ljubljanskega pomožnega nadškofa msgr. dr. Antona Jamnika na študijski obisk, v sklopu katerega je na predavanjih študentom spregovoril o sodobnih etičnih vprašanjih v Evropi, multikulturnosti in dialogu znotraj kultur in različnih religij. Obisk je predstavil tudi na našem Radiu.
Pogoj medsebojnega spoštovanja
V predavanju japonskim študentom je škof Jamnik opozoril na večkulturno družbo, v kateri živimo in ki predstavlja velik izziv za Evropo, pa tudi širše. Pri vzpostavljanju dialoga v svetu, med različnimi kulturami in religijami, igra prav poseben pomen vzajemno spoštovanje, najprej čim boljše poznavanje svoje kulture, jezika, zgodovine, tradicije in vere iz katere rastemo, in potem na tej osnovi graditi dialog z drugimi. Nujno je, pravi škof Jamnik, preseči zgolj pragmatični in ekonomski pogled na sočloveka. S svojo svobodo ne smemo omejevati in izključevati drugega, svoboda tudi ni, da iz vere vzamemo le tisto, kar nam ustreza, prava svoboda v veri je sprejemati odločitve, ki izhajajo iz verskega nauka in po njih zvesto živeti.
Vera pomembno prispeva k skupnemu dobremu?
Izjemno zanimiv je bil, kot je povedal škof Jamnik, poudarek njegovih gostiteljev na Japonskem, da danes že lahko govorimo o „postsekularizmu“ v svetu, saj vedno bolj raste zanimanje za versko življenje in pomen vere za skupno dobro družbe. Odsotnost Boga v vsakdanjem življenju je tipično evropski pojav. V manjši meri je dosegel tudi Azijo, predvsem Japonsko, toda v drugačni obliki. Na Japonskem država ne nasprotuje religijam. Res pa je, da tako kot na Zahodu, verovanje sodi v zasebnost posameznika. Na Japonskem so, v omenjenih Univerzah, pokazali veliko zanimanja za izmenjavo študentov. Zanimiv je bil tudi opis japonske družbe, ko je škof Jamnik izpostavil njihovo ekonomsko, gospodarsko tekmovalnost. Trenutno niso v samem vrhu, zato delajo od jutra do poznega večera, kar ogroža japonsko družino in s tem posledično krha tudi stanje mladih, le-ti so prepuščeni sami sebi in zelo vdani tehniki, računalnikom, telefonom, kar jih oddaljuje od drugih. Bežijo v svoj svet.
Vse večje zanimanje za vero
Grobi sekularizem je presežen, dosegel je svoje dno. Pojavlja se vedno večje zanimanje za verska vprašanja, krščanstvo doživlja novo obdobje, posebej v nekaterih azijskih deželah, kjer število kristjanov in duhovnih poklicev raste, v Vietnamu, na Filipinih, Južni Koreji, Indoneziji, Tajvanu, v Indiji in drugod. Na Kitajskem so na primer v zadnjem letu, z državno podporo, natisnili milijonov Svetih Pisem. Tamkajšnja vlada odkrito priznava, da krščanstvo in druge vere, pozitivno vplivajo na odnose med ljudmi in zagotavljajo spoštovanje temeljnih vrednot, ki pa so pogoj za razvoj družbe. Ob upoštevanju, da na Kitajskem živi več kot petina svetovne populacije, lahko hitro ugotovimo, da v svetu nastaja povsem nova medsebojna povezava tako med narodi kot v odnosih med ljudmi.
