Roman Globokar
Globokar: Verski pouk spodbuja k medsebojnemu spoštovanju in dialogu
Slovenija
Verski pouk lahko kot šolski predmet odigra pomembno vlogo znotraj vzgojno-izobraževalnega sistema v pluralni in medkulturni družbi, je prepričan direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar. Kot pravi, poznavanje verskih vsebin širi intelektualno in vrednostno obzorje posameznika ter ga spodbuja k prizadevanju za medsebojno spoštovanje in dialog.
Razpravljanje o verskem pouku v šoli je po Globokarjevih besedah pogosto predmet političnega in ideološkega diskurza. Veliko težav pa, kot pravi, povzroča že sama terminologija, saj se pogosto mešata pojma verouk, ki je župnijska kateheza v domeni verskih skupnosti, in verski pouk kot šolski predmet, kjer gre za pouk o različnih verstvih. Zato so razmišljali tudi o drugačnem poimenovanju predmeta, je omenil Globokar.
H konstruktivni razpravi o vlogi verskega pouka v sodobni šoli želijo po njegovih besedah prispevati tudi z objavo predavanj s simpozija Verski pouk v slovenskih šolah: ovrednotenje in perspektive, ki je potekal lani novembra. Pred kratkim je namreč izšel zbornik z enakim naslovom. Kot je ob predstavitvi zbornika ta teden dejal Globokar, sicer tudi urednik zbornika in predavatelj na teološki fakulteti, je prišlo na simpoziju jasno do izraza, da je položaj verskega pouka v Sloveniji zelo specifičen.
Predmet verstva in etika, ki je bil zasnovan z zadnjo šolsko reformo in ga lahko učenci izberejo v zadnji triadi osnovne šole, po njegovih besedah ni zaživel, saj ga izbere le peščica osnovnošolcev. Tako ostaja Slovenija tudi danes ena redkih evropskih držav, kjer verski pouk ni del rednega šolskega programa, navaja Globokar. Kot pojasnjuje, so poleg Slovenije brez verskega pouka v javnih šolah le še Albanija, Belorusija, Makedonija in Francija, pri čemer tudi v Franciji razmišljajo o vključevanju poznavanja religij v šole.
Učenci se v slovenskih šolah z verstvi spoznajo pri pouku zgodovine ter državljanske in domovinske vzgoje ter etike, deloma pa tudi pri pouku slovenščine, so za STA sporočili z ministrstva za šolstvo in šport. Predmet verstva in etika, ki poteka v treh sklopih in ga lahko učenci izberejo v vsakem razredu zadnje triade osnovne šole, po njihovih navedbah skupaj obiskuje 565 učencev.
Kot je ob predstavitvi zbornika dejal dekan teološke fakultete Stanko Gerjolj, lahko verski pouk v svoji kompleksnosti odpira temeljna življenjska vprašanja, prispeva k oblikovanju skupnosti, pomaga pri oblikovanju psihične stabilnosti posameznikov in pri reševanju življenjskih težav ter premagovanju kriz, zlasti v obdobju odraščanja.
Evropa je postala kulturno in religijsko izjemno heterogena, zato se postavlja vprašanje, kako najti mirno sobivanje različnih kultur, je ob tem dejal Gregor Celestina iz Zavoda sv. Stanislava. Od koncepta laične šole kot nasprotja konfesionalni šoli smo tako po njegovih besedah prišli do koncepta asimetrične laičnosti, ki se ne boji soočanja različnih pogledov na svet in jih vnaprej ne zanika, ampak jih prepoznava ter vključuje v svoj program.
Tudi Celestina je poudaril razlikovanje med konfesionalnim poukom od verskega pouka, kjer se lahko soočijo vse religije in drugi svetovni nazori. S tovrstnimi vsebinami bi lahko po njegovem mnenju ustvarili takšno vzdušje, v katerem bi lahko, denimo, katoličan in ateist mirno govorila o svojih prepričanjih in kakovostno bivala skupaj.
Ob tem je omenil tudi izjavo Sveta Evrope, da bi morale vlade upoštevati poseben pomen verskih skupnosti v prizadevanju za mir, sodelovanje, strpnost, solidarnost, medkulturni dialog in razširjanje evropskih vrednot, ter priporočila članicam EU, naj religijske vsebine vključujejo v svoje šolske programe. "Če hočemo oblikovati ljudi, ki bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju tolerantne družbe, jih moramo k temu vzgajati in s tem soočiti v šoli," je prepričan Celestina.
Po njegovih navedbah je raziskava v osmih evropskih državah pokazala, da je večina dijakov, ki so imeli pouk o verstvih, bolj odprta za pogovore o verstvih in verskih prepričanjih z dijaki iz drugih okolij in drugih prepričanj, kot pa so tisti, ki takšnega pouka niso imeli. Bistven predpogoj za mirno sobivanje je torej poznavanje prepričanja drug drugega, je poudaril.
Na vprašanje, zakaj Katoliška cerkev pri pobudah o vključitvi verskega pouka v šole nastopa sama, je Globokar odvrnil, da bi bilo treba oblikovati širši konsenz o medverskem religioznem predmetu, ki ga tudi ne bi bilo težko doseči. Po mnenju Celestine pa je tu problem predvsem to, da pri tem ne sodelujejo strokovnjaki ateističnega oziroma agnostičnega nazora.
Na šolskem ministrstvu so na vprašanje, ali lahko poznavanje različnih verstev in vključitev tovrstnih vsebin v učne načrte pripomore k medsebojnemu spoštovanju in dialogu v slovenski družbi, odgovorili, da je verski pouk dobro organiziran v verskih skupnostih, zato ni razloga, da bi javne šole obremenjevali s to temo. "Obstaja konsenz znotraj EU, da ideologija ne sodi v šolski prostor," so še dodali.
