Spomini Franceta Tomšiča v knjigi Od stavke do stranke

Slovenija | 17.12.2010, 13:02

Pred nami je 23. december, ko bomo obeležili 20-to obletnico plebiscita, na katerem se je večina odločila za samostojno Slovenijo. Da je prišlo do tega, so bili potrebni številni dogodki, med njimi Litostrojska stavka decembra leta 1987. Glavni akter, ki je takratni komunistični oblasti upal povedati, da tako ne gre več naprej, France Tomšič je takratne dogodke skrbno beležil, sedaj pa so izšli v knjigi „Od stavke do stranke“.

Predstavitev knjige so pripravili na kraju, kjer se je zgodil velik upor delavcev, v Litostroju. France Tomšič je po besedah soavtorice knjige zgodovinarke dr. Rosvite Pesek s stavko v Litostroju prižgal iskrico slovenske pomladi. „Tomšič je prižgal iskrico slovenske pomladi zato, ker je bila takrat ta pogumna prekinitev dela, kjer so bile jasno dane tudi povsem politične zahteve,“ je poudarila dr. Rosvita Pesek in spomnila na povelje, s katerim je general Svetozar Višnjić zaradi razmer poostril bojno pripravljenost enot. Ta zaupni dokument je kasneje Ivan Borštner fotokopiral in prinesel na uredništvo Mladine. „Kaj je ta dokument pomenil in kako je potem povzročil proces proti četverici? Ljudje so prišli na ulice in se postavili za neko stvar, potem se je samo logično nadaljevalo, najprej ulica, svoboda misli in nato svoboda političnega delovanja,“ je dejala Peskova in dodala, da je bil Tomšič, ki je umrl letos spomladi, simbol tehničnega prispevka k slovenski pomladi. „Največ je govoril o delavstvu, delavski zakonodaji, privatizaciji, denacionalizaciji, svobodi sindikalnega organiziranja,“ je povedala zgodovinarka Rosvita Pesek, ki je posebej omenila močno podporo Tomšiča Demosovemu programu Osamosvojitev Slovenije. Spomine, ki jih je Tomšič zapustil, je pomagala urediti tudi njegova žena Marta Lavrič Tomšič. Ob današnji priložnosti je nekaj spominov svojega moža tudi prebrala in izrazila željo, da bi zgodovinarjem pomagali osvetliti tisti del novejše zgodovine, ki je bila doslej mnogim neznana.

Urednike tednika Demokracija Metod Berlec pa je na predstavitvi poudaril, da si založba Nova obzorja prizadeva s pomočjo knjig zabeležiti dogodke, ki so pripomogli k slovenski osamosvojitvi. „Bistvo te knjige je upor proti zatiranju delavcev in proti enopartijskemu komunističnemu režimu, ki je vladal v 80. letih prejšnjega stoletja,“ je dejal Berlec. Predstavitve so se udeležili tudi številni sodelujoči v takratni stavki. Vsi so izrekli priznanje Tomšiču za njegov prispevek na tem področju, pri tem pa posebej omenili nagajanje takratne oblasti. Predsednik SDS Janeza Janšo je na predstavitvi opozoril, da je "takih pričevanj" zelo malo. Spomnil se je srečanja Tomšiča s poljskim sindikalnim voditeljem sindikata Solidarnost Lechom Waleso na Poljskem. Takrat je Janši Tomšič dejal, da se mu je izpolnila želj, ker se je rokoval s človekom, ki je njegov vzornik. Vloga Tomšiča v teh dogodkih, še predvsem v začetkih slovenske pomladi, je, navaja Janša, zelo podobna vlogi, ki jo je imel, sicer svetovno bolj znan Lech Walesa. Knjiga Od stavke do stranke po njegovem mnenju na nek način zapolnjuje vrzel o pričevanju tistega časa, je med drugim dejal Janša in sklenil, da je "litostrojska stavka spremenila sliko slovenskega političnega prostora".

Kdo je bil France Tomšič?

France Tomšič je s svojim političnim poslanstvom začel leta 1986, ko se je v domačem Kamniku s sokrajani uprl nameravanim partijskim razlastitvam zemlje na Kamniškem. Naslednji uspešni poskus organiziranja zunaj sistema oblasti je izvedel v Litostroju leta 1987, ko je od 9. do 15. decembra 1987 vodil stavko 5.000 litostrojskih delavcev, med katero sta bila sprejeta sklep o ustanovitvi neodvisnih sindikatov Slovenije in pobuda za ustanovitev socialdemokratske stranke, Iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije. Spomladi leta 1989 je ustanovil stranko s socialdemokratskim programom in postal njen predsednik. Jeseni istega leta je vodenje stranke prepustil dr. Jožetu Pučniku in se vključil v organiziranje Demosa. Na prvih svobodnih demokratičnih volitvah aprila 1990 je bil izvoljen za delegata v družbenopolitični zbor republiške skupščine in v njem aktivno deloval en mandat. Prevzel je organiziranje prvega sindikata, ki ni izhajal iz takratne monopolne slovenske sindikalne organizacije. Sindikat Neodvisnost je bil ustanovljen spomladi 1990 in France Tomšič je bil njegov predsednik do leta 1997. Na volitvah 6. decembra 1992 je kandidiral za predsednika države. Umrl je 25. marca 2010 v Kamniku, kjer je tudi pokopan.