Verska svoboda, pot do miru
Cerkev po svetu Marta Jerebič
V Vatikanu so danes objavili papeževo poslanico za svetovni dan miru, ki ga v katoliški Cerkvi obeležujemo 1. januarja. O poslanici z naslovom Verska svoboda, pot do miru, je na tiskovni konferenci med drugim spregovoril predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir, kardinal Peter Turkson. Poudaril je, da je danes verska svoboda predmet groženj. Med največjimi sovražniki verske svobode pa je izpostavil sekularizem, fundamentalizem in relativizem.
44. poslanica za svetovni dan miru se začenja s spominom na nedavni pokol v sirsko katoliški cerkvi v Bagdadu, kar je najbolj viden primer, kaj se lahko zgodi, če ni verske svobode. Benedikt XVI. zato v poslanici obsoja verski fanatizem in fundamentalizem. Prav tako pa opozarja tudi na nevarnost sekularizma in sovražnosti do vere v civilnem in političnem življenju, zlasti agresivnega sekularizma, torej nesptrpnosti do Boga in kakršnekoli oblike izražanja vere.
Kardinal Turkson je v pogovoru za angleški program Radia Vatikan pojasnil, da je lažje prepoznati verski fundamentalizem, medtem ko sekularizem ne ustvarja takih časopisnih naslovov kot napadi v Iraku. Sekularizem namreč postaja splošno sprejeta kultura, v kateri ljudje živimo, in se izraža v načinu vladanja – vlade zavzemajo določena stališča, ki so škodljiva človekovemu duhu in njegovi rasti. Na tiskovni konferenci je posebej omenil prizadevanja za odstranjevanje križev v italijanskih javnih šolah, primer pakistanske kristjanke Asie Bibi, kršenje verske svobode v južnem Sudanu in preganjanje kristjanov na Bližnjem vzhodu.
Papež v poslanici poudarja, da so kristjani verska skupina, ki se sooča z najvišjim številom preganjanj zaradi vere, kar ni sprejemljivo. Ob koncu nekaj besed nameni tudi medverskemu dialogu.
