Šturm: Najboljša rešitev v prihodnjem letu so predčasne volitve
Slovenija | 15.12.2010, 19:04
V tokratnem Pogovoru o na Radiu Ognjišče smo govorili o dveletnem delu vlade. V studiu smo gostili nekdanja ministra za pravosodje in kulturo Lovra Šturma in nekdanjo državno sekretarko Romano Tomc.
Simoniti je najprej komentiral izid nedeljskega referenduma o RTV. „Če nekdo reče, da smo vsi zmagovalci se mi zdi, da išče izhod iz hude polomije, ki jo je doživela koalicija, torej oblastna garnitura s tem RTV zakonom, ki je povsem upravičeno padel in tudi rezultati so tako prepričljivi, da je govorit in relativizirat ta uspeh pravzaprav nekakšen zasilni izhod ob popolnem porazu,“ poudarja Simoniti, ki se mu zdi, da vlada in pa tisti, ki so bili neposredno udeleženi pri tem zakonu, med njimi je omenil tudi ministrico za kulturo, nimajo več nobene razsodnosti. „Če bi želeli omiliti ta poraz, bi bilo potrebno to, da bi ministrica spoštovala neke evropske norme in bi dejansko odstopila. S tem mislim, da bi tudi položaj vladi nenazadnje olajšala, spoznali bi lastno zmoto, hkrati pa bi lahko, po mojem mnenju, potem nadaljevali veliko bolj umirjeno, pravzaprav naslednji del mandata, naslednji dve leti,“ opozarja nekdanji minister za kulturo. „Nenazadnje se je 250.000 volivcev in volivk udeležilo tega referenduma in plebiscitarno je bilo skoraj odločeno s 70 odstotno večino, da more zakon ministrica odmaknit oziroma, da zakon pade. In če vemo, da so ankete javnega mnenja delali na vzorcu 600 ali 1000 ljudi in jih potem vsi mediji objavljajo kot verodostojen dokaz nekega stanja, kakšno je mnenje o politiki, kakšno je mnenje o vladi, potem je 250.000 ljudi, ki je šlo na volišče in 180.000 od teh se je odločilo, da zakon zavrnejo vendarle vzorec, ki pokaže zelo jasno, kaj ljudje mislijo, ne samo o tem slabem zakonu ampak nenazadnje tudi o vladi,“ meni Simoniti in dodaja, da ta vlada ne zmore „več neke realne presoje, kakšna je družbena, politična in tudi gospodarska stvarnost.“
Na vprašanje o smiselnosti referendumov pa je dr. Šturm dejal, da je ta razprava vsiljena. „Razprave o tem ali še imeti referendum ali ne sploh ne more biti, kajti za to so tako stvarni razlogi, kot tudi to, da je referendum vpisan kot temeljna človekova svoboščina v Slovenski ustavi. Pa poglejmo najprej kateri so stvarni razlogi za uvedbo referenduma. Težnja vsake oblasti je, da skuša čim več oblasti imeti v svojih rokah. Zato poznamo nauk o delitvi oblasti, nauk o posebej določenem sistemu zavor in ravnovesij, ki naj preprečijo preveliko koncentracijo oblasti na enem mestu v državi. Dan danes, ko sta si parlament in vlada v največjem številu primerov za istimi okopi. Kajti večina v parlamentu postavi tudi vlado in glasuje za njene zakone. Zato ne moremo več govoriti, tako kot včasih, o velikem nasprotju med parlamentom in vlado, zraven pa imamo še sodstvo kot tretjo vejo oblasti. Temveč prihaja do pojava, da sta moč parlamenta in moč vlade v velikem številu združena. Zato je treba oživeti na vse možne načine, da se prepreči tako velika koncentracija oblasti na enem mestu. Ravno referendum je eden ključnih vzvodov, ki naj to doseže, da razbije preveliko koncentracijo oblasti, preveliko spojenost in nekritično presojo večine v državnem zboru in vlade. Zato je tudi referendum našel mesto v Slovenski ustavi in ga iz nje ni mogoče izločiti. Referendum je izraz ljudske volje,“ je poudaril Šturm, ki se strinja s predlogom o t.i. referendumskem dnevu.
Glede sprejetja pokojninske reforme v državnem zboru pa je Romana Tomc dejala, da bo to potrebno kmalu novelirati, moti pa jo tudi to, da je bila sprejeta brez podpore socialnih partnerjev. „Ta zakon gotovo ne bo zagotavljal dolgoročne finančne stabilnosti pokojninskega sistema. Prepričana sem, da ga bo treba prav kmalu spreminjati, ne samo zaradi finančne stabilnosti, ki ne bo takšna kot je bila pričakovana ampak tudi zaradi vseh različnih amandmajev in interesov, ki so bili v zadnjem hipu v zakon vneseni. V praksi se bo namreč pokazalo, da nekaterih določb sploh ni mogoče izvajati ali pa da prinašajo zelo nepričakovane stranske učinke.“ „Ta koalicija ne more več dobiti nobenega referenduma! Novi referendum za koalicijo pomeni samo to, da ga ne more dobiti, za državo nasploh pa pomeni to, da bo postalo razvidno, da imamo vlado, ki hoče z glavo skozi zid, da imamo vlado, ki ni sposobna za socialni dialog in da imamo vlado, ki ne zna prisluhniti konstruktivnim predlogom, ki prihajajo s strani opozicije,“ pa je napoved o novem referendumu na katerem naj bi odločali o pokojninski reformi dejal dr. Šturm.
Tomc: Nova delovna mesta so odgovor na to, da nam bo lepše in bolje
Vlada je v minulem letu pripravila precej zakonov, ki naj bi nas popeljali iz krize, vendar ne vem, če je kakšen od teh ukrepov zares prejel, ugotavlja Tomčeva. „Mislim, da se vlada premalo zaveda, da je edino tisto, ki nas lahko popeljejo iz krize gospodarstvo, ki bo s tem, ko bo dobilo nekaj svežega zraka s tem, da ga bomo razbremenili pretiranih obremenitev, lahko ponudilo nova delovna mesta. Nova delovna mesta pa so odgovor na to, da nam bo enkrat v prihodnje res lepše in bolje,“ poudarja Romana Tomc. V so sicer prepričani, da je socialdemokratska vlada ubila socialni dialog. „Slaba gospodarska situacija in naraščajoča brezposelnost se odražata tudi v vse večjih socialnih stiskah ljudi. Število prejemnikov socialne pomoči izrazito narašča, pritiski na javne finance so tudi na tem področju vse večji,“ so zapisali v strokovnem odboru SDS za delo, družino in socialne zadeve, katerega članica je tudi Romana Tomc. Odbor tudi meni, da je vlada za ohranjanje zaposlenosti sprejela precej ukrepov in za to namenila izdatna finančna sredstva, vendar so bili ukrepi premalo učinkoviti. „Medtem ko je bil na področju varnosti zaposlitve narejen korak naprej, ustrezni ukrepi na strani zagotavljanja večje prožnosti niso bili sprejeti. Vlada z interventnimi ukrepi gasi požare in namenja vse več sredstev za vzdrževanje socialne varnosti brezposelnih, s subvencijami podjetjem umetno ohranja delovna mesta, celovite strukturne reforme na trgu dela, ki bi skupaj z reformami na drugih področjih na dolgi rok zagotovila nova, zdrava delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, pa ni,“ trdijo v SDS.
Šturm: Najboljša rešitev v prihodnjem letu so predčasne volitve
„Največja napaka (te vlade) je to, da se ukvarja na eni strani preveč z obrobnimi vprašanji, na drugi strani pa kar naprej sama s seboj, ob tem pa sprejema tudi celo vrsto napačnih odločitev. Zato je najboljša rešitev v prihodnjem letu čim prej predčasne volitve,“ je dejal nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, ki v SDS vodi strokovni odbor za pravosodje. Prepričan je, da imamo v Sloveniji politično podrejeno pravosodno ministrstvo. „Stanje v pravosodju je alarmantno. Slovenija postaja nepravna država, v sodnih postopkih se dogajajo hude zlorabe, posamezniki, ki imajo moč in denar ter vpliv, pa so nedotakljivi. Kazenski postopki zoper njih ležijo v predalih, zastarajo, ko pa potrebujejo odločitev sodišča o njihovih pravicah, sodišče sprejme nezakonite odločitve v nekaj dneh, sodbe so napisane še isti dan, kot je bila seja senata in še isti dan po faksih vročene strankam. Projekt odprave sodnih zaostankov se ne uresničuje,“ trdi Šturm in dodaja, da se novi kazenski zakonik še posebej glede gospodarskega kriminala, korupcije, neplačevanja socialnih prispevkov in drugih, ne izvaja. „Zagotavljanje pravne države kot temelja demokratične družbe je sicer dolžnost vseh državljanov, največjo odgovornost pa nosijo tisti, ki delujejo na področju pravosodja. Od njih pričakujemo, da bodo s svojo strokovnostjo in znanjem odgovorno opravljali svoje delo, krepili zaupanje v pravno državo in zagotavljali enakost vseh pred zakonom. Državljani Slovenije, demokratične države v srcu Evrope, si to ne le zaslužimo, ampak tudi pričakujemo in zahtevamo,“ poudarjajo v strokovnem odboru SDS.
Simoniti: Vlada ni sposobna parirati izzivom, ki so pred njo
„Pri vladi in oblastni politiki ne gre več za prave politične stranke, ki so zavezane svojim programom, svojim načrtom, svojemu delu za resnično javno dobro ampak gre za neke oblastne združbe, ki sledijo v veliki meri samo svojim osebnim ciljem,“ je dejal Simoniti in dodal, da kjer ni opozicijskega glasu, ni demokracije. „Ta vlada ni sposobna parirati izzivom, ki so pred njo,“ je prepričan Simoniti in izrazil upanje, da bodo čim prej predčasne volitve. Ob tem še opozarja, da se na področju svobode tiska Slovenija naglo približuje državam z omejeno medijsko svobodo. „To ponazarjajo ugotovitve mednarodnih nevladnih organizacij Reporters without borders in Freedom House, ki v letu 2010 uvrščata Slovenijo za šestnajst oziroma sedem mest nižje kot v letu 2008.“
