Blaž LesnikBlaž Lesnik
Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc

Na referendumu slavili nasprotniki zakona o RTVS

Slovenija | 12.12.2010, 21:48

Večina volivk in volivcev se je na današnjem referendumu o zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) izrekla proti uveljavitvi zakona, kažejo delni začasni izidi glasovanja. Po zadnjih podatkih (21:48) je zakon podprlo le 27,36 odstotka volivcev, proti pa je glasovalo 72,64 odstotka.

Po zadnjih podatkih se je referenduma udeležilo 14,63 odstotka volivcev oziroma 249809 ljudi od 1,7 milijona volilnih upravičencev.

Mislimo da je obstoječi zakon dovolj dober. Novi zakon je vnesel toliko negotovosti in bojazni, da bi se RTV na nek način komercializirala, zato mislim da je bolje, da novi zakon ni sprejet,  je za naš radio v prvih odzivih povedala predsednica NSi Ljudmila Novak.

Novakova je prepričana, da rezultat referenduma jasno kaže, da je potrebno poslušati strokovnjake, sprejemati pametne zakone in ne siliti z glavo skozi zid.

Jože Možina, nekdanji direktor RTV, pa je prepričan, da je z odločitvijo volilcev "zasvetila luč na koncu tunela". "Šlo je res za slab zakon, za zakon ki odpira prostor tajkunizaciji in privatizaciji RTV-ja, razprodaji tistega, kar so plačniki RTV prispevka v desetletjih spravili skupaj. Tudi volivci, tisti, ki so osveščeni so to očitno razumeli, prišli na volitve in glasovali proti" je še povedal Možina.

Možina je prepričan, da sedaj veljavni zakon ponuja okvire za normalno delo in nudi normalen razvoj tudi za naprej. Pokazalo se je, da je bila podpora novemu zakonu med novinarji zmanipulirana.

Sorodne teme:

Možina: Gre za kadrovske čistke na RTV-ju

Mediji vse bolj pod pritiskom vladajoče politike

Volivci zavrnili zakon o RTVS

Volivci so z 72,64 odstotka glasov zavrnili zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). V koaliciji so pozvali k razmisleku o referendumski zakonodaji. Po mnenju opozicije pa je to sporočilo volivcev vladi, da se ukvarja z napačnimi temami in naj se začne ukvarjati z gospodarsko krizo.

Ob 14,63-odstotni volilni udeležbi je po neuradnih podatkih na vprašanje: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?" pritrdilno odgovorilo 67.659 oziroma 27,36 odstotka volivcev, proti uveljavitvi zakona pa 179.631 oziroma 72,64 odstotka volivcev.

Če novi zakon o RTVS ne bo zaživel, bo to velik udarec za RTVS, je po objavi delnih začasnih rezultatov ocenila ministrica za kulturo Majda Širca. Možnosti razvoja RTVS bodo onemogočene. Ker so eno leto po referendumu zakoni nedotakljivi, bo RTVS "vsaj še eno leto v vsakdanjem življenju čutila vse slabosti t.i. Grimsovega zakona, ki smo jih čutili vsi skupaj v preteklosti", je dejala Širca.

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je ocenil, da bi morala koalicija resno vzeti izid tokratnega referenduma in se odločiti za predčasne volitve ali spremembo svojih prioritet ter se začeti ukvarjati z gospodarsko krizo. "Na eni strani govorijo o reformah, po drugi strani pa se lotevajo izključno političnih tem in zadev, ki niso prioritetne za izhod iz krize. Sprememba zakona o RTVS ne bi skoraj v ničemer prispevala k izhodu iz gospodarske krize," je poudaril. Izpostavil je, da je po mnenju "praktično plebiscitarne večine volivcev", ki so glasovali, obstoječa ureditev bistveno boljša od tega, kar je ponudila vlada. "Volivci so povedali, da statusna sprememba javne radiotelevizije ni potrebna," je izpostavil. Po njegovem prepričanju je jasno, da je vladna koalicija, ki je sicer "na veliko" govorila, da je treba javni zavod RTVS depolitizirati, vodila izrazito politično referendumsko kampanjo.

Koalicijske stranke pa so poudarjale predvsem nizko volilno udeležbo. To je sporočilo politiki, da nas imajo volivci pri takih zadevah dovolj in ne želijo vsak mesec na referendumu odločati o stvareh, o katerih je politika že odločila, je ocenila predsednica LDS Katarina Kresal. Prvak DeSUS Karl Erjavec je menil, da je izid referenduma poraz politike. Obenem po njegovih besedah kaže na to, da bo vlada tretji referendum še težje dobila. Tudi poslanka SD Majda Potrata je izpostavila nizko volilno udeležbo, ki gre po njenem na račun predlagateljev. Ti so po njenih besedah poznali vse okoliščine in dejstva, pa so vseeno vztrajali z zahtevo po referendumu.

Po mnenju predsednika SNS Zmaga Jelinčiča je izid referenduma pričakovan, presenetila ga je le razlika. "Ljudje le niso neumni in so dali klofuto koaliciji, ki je želela pokrasti še tisto, kar ima RTVS v lasti," je ocenil. V SLS so pozdravili odločitev volivk in volivcev, ki so po njihovem mnenju povedali, da je novi zakon o RTVS slab in škodljiv. Glede nizke udeležbe pa podpredsednica SLS Olga Franca meni, da je bil današnji referendum nepotreben in da bi morali politično energijo usmeriti v ključne izzive trenutnega časa. Zunajparlamentarna stranka SMS-Zeleni je v izjavi za javnost pozdravila odločitev večine volivcev. Ob tem so ocenili, da Slovenija potrebuje tudi nov mediji zakon, saj niti sedaj veljavni zakon po njihovem mnenju ni dober.

Izid referenduma je po mnenju Matevža Tomšiča s Fakultete za uporabne družbene študije jasno sporočilo vladi, po mnenju Sama Uhana s Fakultete za družbene vede pa tudi predlagateljem referenduma. Ob nizki udeležbi je bila namreč tudi njihova zmaga pirova, je prepričan.

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je pred referendumom in v času glasovanja prejela devet prijav domnevnih kršitev volilnega molka; pet se jih je nanašalo na objave v medijih, tri na internet, ena pa na razdeljevanje letakov.

Slovenija, Politika
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...