Pevci z Zgornje Velke
Zapojmo si štajerski fantje
Slovenija
V sobotni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo gostili domačine z Zgornje Velke na Štajerskem; devet pevcev, godca Franca Korena in Viktorja Vajngerla ter tamkajšnjega duhovnika, gospoda Franca Časla.
Zgornja Velka leži na severovzhodu Slovenije, ob meji z Avstrijo. S svojimi zaselki Zgornjo in Spodnjo Velko, Dražen Vrhom in Tratami se razprostira v gričevnatem svetu Slovenskih Goric. Kraj s približno 3500 prebivalci v občini Šentilj, poznan po izrazito slikoviti legi in višinsko razgledni točki, neokrnjeni naravi, sodobno urejenih vinogradih in dobri vinski kapljici, gradovih, romarski cerkvi Marije Snežne in še mnogih drugih kulturnih in etnoloških znamenitostih, je predstavil duhovnik, gospod Franc Časl.
Najvišji vrh je na 407 metrih nadmorske višine, Kajbičev vrh. Na 405 metrih pa so tla farne cerkve Marije Snežne. Graditi so jo začeli leta 1789 iz materiala podrte samostanske cerkve eremitov-puščavnikov, za časa cesarja Jožefa II. Od tam so prinesli tudi sliko Marije Snežne, po kateri so novo cerkev tudi poimenovali. Na mestu, kjer stoji cerkev danes, naj bi jo po legendi postavili, ker so ljudje na brestih ali visokih gabrih, ki so rasli, opazili nepoznane ptiče, ki so prepevali v času, ko so bile maše po drugih krajih. Včasih pa so opazili tudi oltar z gorečimi svečami. Oboje naj bi bilo znamenje, da naj gradijo cerkev Materi božji v čast. Do nje vodijo tri poti. Ob vsaki od teh pa stoji manjša kapela. Vse so enako oddaljene od cerkve in zaokrožujejo center kraja.
Na Zgornji Velki je bil doma Stanko Majcen, ki je bil pred vojno podban dravske banovine in Gabrijel Kolbič, akademski kipar in slikar, po katerem so krajani poimenovali domače Kulturno umetniško društvo. Ta združuje moški pevski zbor, iz katerega je kasneje, pred 15 leti, nastala še skupina pevcev ljudskih pesmi.
Pevci z Zgornje Velke; Vili Jaušovec, Alojz Sinič, Franc Maher, Anton Friš, Marjan Majhenič, Stanislav Hamruš, Alfred Pleteršek, Franc Methans in Andrej Tomažič se uberejo z glasovi, ki jim po domače pravijo »naprej«, »čez« ter prvim in drugim basom. Pojejo pesmi domačega kraja in bližnje okolice. Pri njih je še živo obredno koledovanje na florjanovo. Na predvečer svetega Florjana, ki goduje 4. maja, hodijo od hiše do hiše in pojejo florjanovo pesem. Domačini jih v zahvalo obdarujejo z jajci, klobasami in denarjem.
Ob srečanju s pevci z Zgornje Velke, sredi julija, smo posneli tudi dva godca na harmoniko. 83-letni Franc Koren, nekdaj edini godec, ki je na Zgornji Velki in okoliških krajih igral na svatbah, je zaigral sedem viž; marše, nekaj starih polk in valčkov ter ljudski ples šotiš. Od njega se je učil tudi 28-letni letni Viktor Vajngerl, ki je umetniški vodja domače folklorne skupine Marija Snežna, pri AFS Študent iz Maribora pa igra na harmoniko.
Prisluhnite oddaji in našemu avdiu arhivu.
