Radio Ognjišče
Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tanja DominkoTanja Dominko

Svečke za žrtve prometnih nesreč

Slovenija

Svetovna zdravstvena organizacija je tretjo novembrsko nedeljo razglasila za Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Ta konec tedna se tako tudi v 21 mestih na 24 lokacijah po vsej Sloveniji s prižiganjem svečk spominjamo vseh, ki so umrli ali se poškodovali na cestah. Letošnji slogan Dobre želje uresničujmo z dejanji poziva vse, ki smo udeleženi v prometu, k treznemu razmisleku, kako se ti lahko življenje v eni sami sekundi obrne na glavo.

Od prvega spomina na žrtve prometnih nesreč mineva 17 let, leta 2005 so gibanje podprli Združeni narodi, dve leti kasneje pa je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila še svetovni dan spomina na žrtve v prometu. Po besedah vodje pisarne Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Marijana Ivanuše vsako leto na svetu v prometnih nesrečah umre 1,3 milijona ljudi, 50 milijonov pa se jih poškoduje. V Sloveniji je od leta 1991 na cestah umrlo 6450 ljudi, samo letos že več kot 120. Predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba pa se je na tiskovni konferenci zahvalil vsem, ki so prizadevanja za obeležitev tega dneva podprli. Tako predsednik republike kot resorna ministrstva, civilne družbe, verski predstavniki."Svetovni dan žrtev prometnih nesreč ni projekt, temveč gibanje, razširjeno po vsem svetu. Žrtve smo mi vsi. Ko se nam zgodi nesreča, ni nič več tako, kot je bilo. A besede niso več dovolj, spremeniti moramo sami sebe, svojo miselnost."

Žrtve prometnih nesreč niso samo neposredni udeleženci

Umrljivost na cestah je velik zdravstveni problem, saj povzroča ogromne stroške. Poročila kažejo, da je tveganost, da bo nekdo umrl v prometni nesreči, za več kot dvakrat večja na območjih z najnižjo dohodninsko osnovo, je opozoril Marijan Ivanuša, vodja pisarne svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji. Da žrtve prometnih nesreč niso samo neposredno udeleženi, so se strinjali tako predstavniki policije, reševalcev kot gasilcev. "Policija je zelo vpeta v zgodbe žrtev, ravno zato smo že v izobraževalni sistem vnesli program obveščanja svojcev o slabih novicah, policistom pa nudimo psihosocialno pomoč," je pojasnil Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi. Čeprav zadnji, ki so poklicani na kraj prometne nesreče, a kljub temu nepogrešljivi, so gasilci. "Aktivirani smo v vrtcih in osnovnih šolah, premalo pa nas uporabijo pri mladostnikih. In čeprav imamo izredno sposoben kader, dobro tehnologijo in opremo, je zelo majhen poudarek na psihološki pomoči," je povedal predstavnik Gasilske zveze Slovenije Boštjan Žagar.

Otroci opozarjajo starše

S tem, ko seznanjamo z našo dejavnostjo otroke v vrtcih, dejansko želimo vplivati na njihove starše, saj želimo, da otroci opozarjajo njih, da niso pripeti, da vozijo prehitro, saj nesreča ne počiva. Skupni imenovalec je zavedanje, da moramo storiti vse, da se stvari izboljšajo. Kakšen je recept? "Ta že obstaja; če kaže prometni znak, da je treba voziti 40, potem je treba voziti 40," razlaga vodja reševalne postaje v kliničnem centru Andrej Fink.

Na spletni strani Zavoda Varna pot lahko napišete svoje dobre želje, misli in sporočila žrtvam prometnih nesreč in jih objavite. Svečke lahko prižgete danes (sobota, 20. novembra) ob 17. uri. Aktivnostim Zavoda Varna pot pa se lahko pridružite v različnih krajih po vsej državi (Ljubljana, Maribor, Beltinci, Celje, Ig, Idrija, Ilirska Bistrica, Kobarid, Kočevje, Kranj, Logatec, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Slovenske Konjice, Trebnje, Velenje, Vrhnika).

Sveta maša za žrtve prometa

Prometna nesreča je velik poseg v duševno stanje in iz tega se ne moreš spraviti sam, je prepričan Štaba, saj ti preostaneta le dve poti; ali se zapiješ oziroma si tegobe blažiš z antidepresivi ali pa poiščeš pomoč psihologa, s katerim skupaj razkrojiš svoj problem. "Prometna nesreča se lahko zgodi vsakomur in krajši ko je čas priznanja, krajša je rehabilitacija," je prepričan Štaba.

Tudi v Škofijski karitas Koper se zavedajo pomembnosti različnih aktivnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, s katerimi ljudje iz različnih družbenih okolij in prepričanj izrazijo solidarnost z žrtvami prometnih nesreč, njihovimi svojci in tudi povzročitelji.

V ta namen je bila v župnijski cerkvi Sv. Petra v Šempetru pri Gorici 13. novembra 2010 sveta maša za vse žrtve prometnih nesreč, ki jo je daroval šempetrski dekan in bolnišnični župnik Janez Kržišnik. Med mašo je zbrane nagovoril ravnatelj Škofijske karitas Koper Matej Kobal. Še pred sveto mašo so udeleženci na okrogli mizi pričevali o stiskah, ki jih povzročijo prometne nesreče.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica