Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović

Novice iz Doberdoba

| 28.11.2010, 09:28 Matjaž Merljak

Ste v teh dneh dobili pismo ali razglednico in je na njem oz. njej nalepljena znamka z doberdobsko cerkvijo? Predstavili so jo na nedeljo pred sv. Martinom. Izdala jo je pošta Slovenija. Ker je naklada omejena, je vzbudila zanimanje.

V septembru smo imeli v naši vasi Baklado. Organiziralo jo je krvodajalsko društvo. Kljub dežju se nas je zbralo lepo število v župnijski dvorani. Dar, ki so ga nabrali, so namenili Varstveno delovnemu centru v Stari Gori pri Gorici, da so lahko kupili dve blazini in dva pripomočka za prelaganje invalidnih oseb. Na oddelku imajo osemnajst bolnikov, ki jih je treba neprestano obračati, deset pa, ki jim je treba pomagati na voziček, da se lahko premikajo. V tem centru je 90 zaposlenih in imajo skupaj 130 oskrbovancev, med njimi so tudi iz zamejstva. Krvodajalsko društvo na Doberdobu je bilo ustanovljeno leta 1972 in je zelo aktivno. Za vse to gre zahvala predsedniku Aldu Jarcu, ki vsa leta vestno skrbi za društvene humanitarne aktivnosti.

Prvi november, ali vahte, kot jih imenujemo pri nas, so z razliko od prejšnjih let, imele velik obisk, čeprav je bilo slabo vreme in to v obeh župnijah Jamljah in na Doberdobu. Večerni skupni rožni venec so popestrili šolarji s skupno molitvijo.

Poštna znamka
Poštna znamka © Marko Peric
Po avstro-ogrski tradiciji je pri nas zahvalna nedelja na nedeljo po svetem Martinu. Letos smo imeli v gosteh ljubljanskega stolnega prošta mons. Jožeta Lapa. S kleno besedo nam je v njemu lastnem tonu predstavil dve kmečki orodji, ki sta bili pod oltarjem, to sta grablje in vile. Za grablje vemo, tako je povedal g. prošt, da jih rabimo, da k sebi grabimo ali vlečemo seno, zato tudi ponazarjajo našo grabežljivost, ko ne vidimo ob sebi potrebnih. Medtem ko so vile orodje s katerimi porivamo ali mečemo naprej in simbolizirajo dajanje ali podarjanje. Opozarjajo nas, da ne smemo biti egoisti, ampak moramo videti potrebe, ki so ob nas in jih tudi lajšati. Pri maši smo po dolgem času imeli tudi kajenje, to pa je povzročilo med verniki kašljanje in kihanje. G. prošt je zato omenil, da smo tako razkužili tudi naša grla, da bi lepo govorili in ne rabili po nepotrebnem neprimernih besed, istočasno pa smo še dali čast Bogu. Cerkev sta okrasila naša zvesta župljana Marijo in Martin. Po maši je bil blagoslov vozil, nato pa druženje pred šolo, kjer so nam naše gospodinje pripravile najrazličnejše dobrote. Za lepo razpoloženje je poskrbela tudi godba “KRAS”.

Na nedeljo pred sv. Martinom smo v cerkvi predstavili novo poštno znamko, ki jo je izdala pošta Slovenija. Na njej je upodobljena naša cerkev z napisom DOBERDOB. Ker je naklada omejena je vzbudila zanimanje, saj ima tudi svojstveni pomen. Res je uporabna v državi Slovenija, vendar, ker ima oznako A ima trajno veljavo in z veseljem jo bodo uporabili vsi, ki oddajajo pošto v Sloveniji. Delček zasluge pri vsem tem gre našemu g. župniku Ambrožu Kodelja, ki nas rad razveseli s kakšno novostjo.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...