Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Poklon materam v Bariločah (foto: Svobodna Slovenija)
Poklon materam v Bariločah

Bariločani mamicam v poklon

| 10.11.2010, 08:01 Matjaž Merljak

Naši rojaki v Bariločah so se 17. oktobra 2010 poklonili materam. Vsako tretjo nedeljo v oktobru namreč v Argentini materinski dan. Po sveti maši so se zbrali v Stanu in si ogledali nastope različnih skupin otrok in mladih, od vrtca do srednje šole.

Prelepa zima se izliva v prave pomladanske dni, ko nas iz zmrznjene zemlje pozdravljajo bele in rumene narcise, ki so letos kos močnim barvam tulipanov, ki jih Bariločani radi podarimo našim mamicam v poklon … Zbrali smo se pri jutranji sveti maši, ki jo vsako nedeljo daruje naš župnik Branko Jan in se spomnili še na poseben način vseh naših mamic. Po končanem obredu so očetje pohiteli v Stan in pripravili kosilo, mladina pa je poskrbela za pripravo miz in postrežbo. Izvrsten obed za družinsko vzdušje, kjer smo se vsi počutili kot doma!

Ko smo vstopili v Stan, smo opazili pri stranski steni »novo pečen« oder, ki ga je priskrbel odbor za razne prireditve. Hvaležne učiteljice in navdušeni otroci so še z večjo vnemo čakali na popoldansko slavje! Dom je sreča! so plesale barvaste črke in objemale sliko ogromne hiše, ki je visela v ozadju. Ta okras nas je počasi zbral okoli odra.

Po posebni molitvi je hitro priskakljal vrtec s prisrčnimi lutkami, ki so jih pomagali tudi sami delati. Ganila nas je pesmica: »Jaz sem mala roža«, kateri so dodali še očka, bratce in sestrico! Prikorakal je drugi in tretji razred in opisal zgodbo družine ... In spet vrtec z »Mi se imamo radi«! Vedno nam milo postane v srcu, ko jih slišimo s tako vnemo peti naše pesmi.

Zastopnici Srednješolskega tečaja sta ljubeče prebrali berilo Marte Savli »Mati«. Globoko sta peti in šesti razred recitirala Toneta Kuntnerja »Družina«, ki jo druži ista kri, iste skrivnostne vezi, ki jih nihče ne more izničiti … Osmi razred je sveže in ganljivo predstavil družinske slike, ki sta jih Klavdija in Anica uredili v računalniku. Vsem so prišli do srca z izlivajočimi se umetniškimi posnetki iz južnih krajev.

Prireditev za matere v Bariločah
Prireditev za matere v Bariločah © Svobodna Slovenija

Zaključek je bil kronan s pesmijo veselja, ki »naj duše poboža …« naj »žalost prežene«, naj »stezico do večnosti osvetli«, in »radost združi naj vse« … in kjer »za veselim pogledom, naj bo čisto srce«. Melodijo po Anici in zvok par kitar so otroci zveneče in vzpodbudno podarili vsej skupnosti, ki jih je spremljala z iskreno domačim vzdušjem.

Ravnateljica Slovenske šole Jakoba Aljaža Danica Mavrič se je zahvalila vsem za pomoč in prisotnost in vsem mamam poklonila tulipane. Potem kavica in še kaj za prigrizek, med tem ko so se otroci in mladi pomerili v nogometu s tistimi, ki so še vedno mladi!

In tako se je iztekal prelepi družinski dan z venčki narodnih in popevkami, ki smo jih prepevali ob kitarah. Smejali smo se, plesali kolo in kar nismo hoteli domov! Južni veter pa je zapihal in oblaki so nam zakrili še vzdihujoče sončne žarke. Spomnil nas je, da je treba domov, tam kjer je sreča, kjer si je vsak posebej zgradil ognjišče v patagonskem raju.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...