Slovenik | (foto: http://sloveno.blogspot.com/)
50-letnica ustanovitve Slovenskega papeškega zavoda Slovenik
Cerkev na Slovenskem
V Rimu danes poteka praznovanje 50. letnice Slovenika. Tega se bodo udeležili tudi nekateri slovenski škofje, Slovenci, ki živijo in delajo v Rimu ter prijatelji zavoda, predvsem pa sedanji in nekdanji »slovenikarji« ter zaslužni rektor v pokoju apostolski protonotar msgr. Maksimiljan Jezernik.
Slovesno zahvalno bogoslužje bo ob 10. uri vodil kardinal dr. Franc Rode, prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Opoldne bo blagoslov jubilejnega obeležja pri vhodnih vratih v zavod, ob 16.00 pa akademija v zavodski dvorani. Slavnostni govor bo imel slovenski literarni kritik in literarni zgodovinar dr. Matija Ogrin iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za glasbeno spremljavo pa bodo poskrbeli pevci duhovniškega okteta Oremus. Zvečer bo v kapeli orgelski koncert slovenikarja – cistercijanskega brata Gaudencija (Toneta) Potočnika.
„Papeški slovenski zavod v Rimu je bil ustanovljen 22. novembra 1960 in letos praznuje 50-letnico obstoja. Ne gre za posebej visoko obletnico, saj imajo nekateri drugi narodni papeški zavodi in kolegiji v Rimu večstoletno zgodovino. Za Slovence pa je to pomemben dogodek, saj se ob tej priložnosti želimo spomniti ustanoviteljev, sodelavcev in dobrotnikov, ki so prispevali, da je Slovenik, kot se zavod tudi imenuje, zaživel. Kot izobraževalna ustanova je odigral pomembno vlogo v službi Cerkve v domovini, saj so mnogi sedanji teološki profesorji in tudi škofje med študijem v Rimu bivali prav v Sloveniku,“ je zapisal mag. Franc Mihelčič, rektor Slovenskega papeškega zavoda Slovenik.
Papeški kolegiji ali zavodi v Rimu so namenjeni poglabljanju teološkega znanja. V nekaterih sprejemajo bogoslovce in skrbijo za njihovo vzgojo v pripravi na duhovniško posvečenje, mnogi kolegiji pa so – tako kot tudi slovenski – namenjeni tistim duhovnikom, ki jih škofje pošljejo na nadaljevalni študij, da si na papeških univerzah pridobijo specializacijo v posameznih teoloških disciplinah. Ko se vrnejo v domovino, navadno postanejo profesorji ali vzgojitelji na teoloških ali drugih cerkvenih ustanovah. Kot visoko izobraženi duhovniki prispevajo k rasti duhovne kulture svojega naroda.
